Jedro

Glede na to, da sta bili hčerki tožnici odvzeti zaradi zanemarjanja vzgoje in varstva, hčerki pa stike zavračata, se sodišče strinja s presojo, da tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni predstavila prepričljive argumentacije, s katero bi lahko uspela v postopku drugačne ureditve stikov s hčerkami, ki bi potekali pogosteje in brez nadzora s strani centra za socialno delo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se ne odobri tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku zaradi začasne ureditve stikov z mladoletnima otrokoma A.A. in B.B pred sodiščem prve in druge stopnje. V obrazložitvi navaja, da je prosilka dne 13. 5. 2011 vložila predmetno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in jo dopolnila dne 22. 7. 2011. V prošnji je navedla, da sta ji bili hčerki odvzeti ter nameščeni v rejniško družino, zato želi (ustrezneje kot sedaj) urediti stike tako, da bodo le ti pogostejši in da bodo potekali brez nadzorstva. Vendar pa organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da v predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 1. in 2. alinei prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08), ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Obe tožničini hčerki sta sedaj (po odvzemu) nameščeni v rejniški družini C.C., kjer se dobro počutita. Njuni stiki s staršema potekajo pod nadzorom v prostorih Kriznega centra za mlade v Murski Soboti vsakih 14 dni ob sredah od 15.15 do 16.15 ure, na vsakih 14 dni samo z materjo, na vsake štiri tedne pa z materjo ter očetom. Iz predloženega zapisa individualne projektne skupine za rejenko B.B. (roj. ...) z dne 13. 6. 2011 izhaja, da se deklica v rejniški družini dobro počuti, stike s staršema pa doživlja pod hudim stresom in si jih ne želi, prav tako si ne želi pisem staršev. Povedala je še, da bi živela bolj mirno in da ne bi bila živčna, če osebnih stikov s staršema sploh ne bi imela. Tudi iz predloženega zapisa individualne projektne skupine za rejenko A.A. (rojena ...) z dne 13. 6. 2011 izhaja podobno, da se deklica v rejniški družini dobro počuti, stike s staršema pa doživlja pod stresom in si jih ne želi, prav tako si ne želi njunih pisem. Prosilki oz. obema staršema sta bili hčerki odvzeti z odločbo pristojnega centra za socialno delo na podlagi 120. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po katerih se otrok odvzame staršem, če so ti zanemarjali njegovo vzgojo in varstvo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Po prvem odstavku 106. člena ZZZDR ima otrok pravico do stikov z obema staršema, tudi oba starša imata pravico do stikov z otrokom, vendar pa se stiki zagotavljajo predvsem zaradi otrokove koristi. Upoštevaje (navedeno) vsebino zapisov individualne projektne skupine, po katerih si hčerki stikov s staršema sploh ne želita in jih doživljata pod stresom, prosilkina zahteva glede pogostejših stikov brez nadzora centra nima verjetnega izgleda za uspeh v smislu določb 24. člena ZBPP, zaradi česar ji ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Ker prosilka ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, se organu za brezplačno pravno pomoč ni bilo potrebno ukvarjati z vsebinskim pogojem iz druge alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP in njenim finančnim položajem ter je bilo potrebno odločiti, kot to izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Iz tožničine laično napisane tožbe izhaja njena ogorčenost nad delavkami Centra za socialno delo Murska Sobota, zanikanje kakršnekoli svoje krivde za nastalo situacijo in nezadovoljstvo z rejniško družino, pri kateri sta hčerki nameščeni (češ da sta nameščeni pri dveh razvezancih, ki se ne moreta spoznati na družinsko življenje). Starša sta deležna vseh mogočih podtikanj in insceniranih procesov na sodišču, prihaja do hujskanja hčerk zoper njiju, stiki v kriznem centru potekajo neustrezno, v zaprtem prostoru in ob stalni navzočnosti socialne delavke. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je organ za brezplačno pravno pomoč tudi po presoji sodišča upravičeno zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razlogov po 24. členu ZBPP, ker zadeva nima verjetnega zgleda za uspeh in je zato tudi ni razumno sprožati. Organ za brezplačno pravno pomoč je za svojo odločitev tudi navedel pravilne in utemeljene razloge, na katere se sodišče sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010).

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh, zaradi česar je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanjo odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovani ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Sodišče se strinja s presojo organa za brezplačno pravno pomoč, da tožničina zahteva za drugačno ureditev stikov s svojima mladoletnima hčerkama nima verjetnega izgleda za uspeh, saj si obe hčerki stikov sploh ne želita oz. jih zavračata in doživljata pod stresom.

Glede na to, da sta bili hčerki tožnici oz. obema staršema odvzeti po 124. členu ZZZDR (če so starši zanemarjali vzgojo in varstvo otrok ali iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist) in glede na sedaj obstoječe okoliščine, se sodišče strinja s presojo, da tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni predstavila prepričljive argumentacije, s katero bi lahko uspela v postopku drugačne ureditve stikov s hčerkami, ki bi potekali pogosteje in brez nadzora s strani CSD. Tudi predmetna tožničina tožba, v kateri tožnica krivdo za nastale razmere v celoti zavrača in jo na grob in žaljiv način pripisuje Centru za socialno delo in drugim inštitucijam ter konkretnim osebam, ki se gotovo zelo trudijo prizadetima otrokoma zagotoviti najboljše možne pogoje za življenje in njun nadaljnji razvoj, še dodatno potrjuje pravilnost presoje organa za brezplačno pravno pomoč o tem, da je tožničina zadeva nerazumna v smislu določb 24. člena ZBPP in da je zato ni mogoče financirati iz javnih sredstev.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.