Jedro

V zadnjem trimesečju pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejeta kmetijska subvencija se pri ugotavljanju upoštevanega mesečnega dohodka preračuna na povprečni mesečni znesek, kar pomeni, da se kot relevanten mesečni dohodek zadnjega trimesečja upošteva le pozitivna razlika med minimalnim dohodkom po ZSV in na že naveden način ugotovljenim povprečnim mesečnim zneskom prejete subvencije.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS, Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 219/2011-4 z dne 29. 3. 2011 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za BPP odločil, da se kot neutemeljena zavrne tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za zastopanje v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni opr. št. 20/2007. V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 18. 3. 2011 pri naslovnem sodišču vložil prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v postopku izvršbe, ki se zoper njega vodi pod opr. št. In 20/2007. Iz tožnikove prošnje ter potrdila iz gospodinjske evidence z dne 16. 3. 2011 izhaja, da je prosilec prijavljen v gospodinjski skupnosti skupaj s svojo mamo A.A., ki pa se v skladu s 23. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08) ne šteje kot prosilčev družinski član. Tako je prosilca treba šteti za samsko osebo v smislu drugega odstavka 23. člena ZBPP. Iz prošnje ter predložene dokumentacije izhaja, da je v obdobju zadnjih 3 mesecev pred mesecem vložitve prošnje prejel pokojnino v povprečni višini 192,28 EUR, veteranski dodatek v povprečni mesečni višini 152,06 EUR (odločba Upravne enote Gornja Radgona št. 130-188/2010-4 z dne 15. 6. 2010), kmetijsko subvencijo v skupni višini 753,15 EUR, oz. v skladu s prvim odstavkom 27.č člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur, list RS št. 3/07- UPB2 s spremembami) 251,05 EUR povprečno mesečno (odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-58337/2010/8 z dne 9. 12. 2010) ter katastrski dohodek v skupni višini 576,66 EUR oz. ob upoštevanju 5. člena Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Pravilnik,Ur. list RS, št. 39/2007) eno dvanajstino skupnega zneska, torej 48,06 EUR mesečno (potrdilo o višini katastrskega dohodka z dne 16. 3. 2011). Iz navedenega izhaja, da znaša povprečni mesečni dohodek prosilca 643,45 EUR, kar presega znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 459,04 EUR. To pomeni, da prosilec ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

Tožnik v laično napisani tožbi smiselno prereka ugotovitvi, da znašajo njegovi mesečni dohodki 643,45 EUR, saj drugih dohodkov kot pokojnino in veteranski dodatek nima. Prejetih subvencij in katastrski dohodek ne bi smeli upoštevati, saj predstavlja prejeta subvencija pomoč pri nakupu repro-materiala za setev, prav tako nima katastrskega dohodka, saj nima kaj prodati, stroški dela na njegovih kmetijskih površinah so veliki, pridelek pa slabši kot v nižinskih predelih. Pa tudi če se vse navedeno upošteva, njegovi mesečni prejemki znašajo le 450,00 EUR. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V zadevi je sporno, ali tožnik res presega dohodkovni cenzus za pridobitev BPP, kot je to ugotovil Organ za BPP.

V 13. členu ZBPP je določeno, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. lastni dohodek družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek). Po prvem odstavku 22. člena ZSV znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 229,52 EUR (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2010, Ur. list RS, št. 56/2010 v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (ZUTPG, Ur. list RS, št. 114/2006 s spremembami), torej znaša mesečni cenzus dohodkov na člana družine 459,04 EUR mesečno (2- kratnik zneska minimalnega dohodka). V 1. odstavku 27. č. člena ZSV pa je določeno, da se, ne glede na druga določila tega zakona, občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v obdobju iz 27.a člena tega zakona (torej v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge), upoštevajo v višini prejetih dohodkov, kolikor povprečno mesečno presegajo višino minimalnega dohodka, ki bi pripadal posameznemu upravičencu oziroma družinskemu članu, če ne bi imel drugih dohodkov.

Organ za BPP je utemeljeno ugotovil, da je treba tožnika šteti kot samsko osebo (drugi odstavek 23. člena ZBPP), da je v obdobju zadnjih 3 mesecev pred mesecem vložitve prošnje prejemal pokojnino v povprečni mesečni višini 192,28 EUR (potrdilo ZPIZ), da je mesečni veteranski dodatek znašal povprečno 152,06 EUR in da je njegov mesečni katastrski dohodek znašal 48,06 EUR (30.a člen ZSV v zvezi z 14. členom ZBPP in 5. členom Pravilnika).

Sporno in po presoji sodišča nepravilno pa je Organ za BPP ugotovil relevantno mesečno višino v zadnjem trimesečju prejete kmetijske subvencije. V zvezi s tem se Organ za BPP utemeljeno sklicuje na že citiran 1. odstavek 27. č. člena ZSV, katerega pa v obravnavanem primeru ni pravilno uporabil. Iz navedene določbe namreč izhaja, da se v zadnjem trimesečju pred mesecem vložitve vloge prejeta kmetijska subvencija pri ugotavljanju upoštevanega mesečnega dohodka preračuna na povprečni mesečni znesek- torej se prejet znesek deli na tri mesece, tako dobljeni mesečni znesek pa se potem primerja z višino minimalnega dohodka po ZSV (ki bi tožniku pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov). To pomeni, da se kot relevanten mesečni dohodek zadnjega trimesečja upošteva le pozitivna razlika med minimalnim dohodkom po ZSV in na že naveden način ugotovljenim povprečnim mesečnim zneskom prejete subvencije.

Pravilen izračun je prejete mesečne subvencije (ki se upošteva) je torej naslednji: - prejeta kmetijska subvencija znaša skupaj 753.15 €; - deljena s 3 (meseci) znaša 251,05 evra (povprečno mesečno) - od povprečnega mesečnega zneska se odšteje osnovni znesek minimalnega dohodka, ki znaša 229,52 €; - kot relevanten dohodek se torej upošteva prejet znesek subvencije v mesečni višini 21,53 EUR.

To pomeni, da so tožnikovi relevantni mesečni prihodki torej skupaj znašali 413,93 EUR (pokojnina 192,28 EUR, veteranski dodatek 152,06 EUR, katastrski dohodek 48,06 EUR, kmetijska subvencija 21,53 EUR). Ker znaša cenzus za upravičenost do BPP (2- kratnik minimalnega dohodka) 459,04 €, ga relevantni (navedeni) mesečni prihodki ne presegajo, zato je tožba utemeljena.

Tožbeni ugovor, po katerem ne bi smeli upoštevati katastrskega dohodka (ker tožnik nima kaj prodati, ker so stroški dela veliki, pridelek pa slabši) je neutemeljen, saj je organ za BPP ta dohodek upravičeno upošteval v ugotovljeni letni višini, preračunani na en mesec (letni znesek je delil z 12 meseci).

Glede na vse navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker so ugotovljena dejstva v nasprotju s podatki spisa oz. je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja, v posledici tega pa tudi materialni prepis ni bil pravilno uporabljen, zato je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke v povezavi s 4. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06) 1. V ponovnem postopku bo moral Organ za BPP ponovno odločiti o zadevi, upoštevaje pri tem pravna stališča sodišča iz te sodbe.