Jedro

Če pa stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, lahko po 117. členu ZPP na njen predlog sodišče dovoli, da ga opravi pozneje, če je stranka zamudila rok iz opravičenega vzroka. To pa pomeni, da mora opravičen vzrok obstajati v strankini sferi. Zatrjevano nepravilno postopanje sodišča zato ne more biti upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je lahko predmet preizkusa v pritožbenem postopku zoper odločbo sodišča, ki jo je izdalo zaradi (domnevne) zamude stranke, opraviti določeno procesno dejanje. Posledica prenehanja pravne osebe je prekinitev postopka po 3. točki 212. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče bi torej moralo ugotoviti, da je postopek prekinjen od 30.12.1998. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odstavek 214. člena ZPP), posledica prekinitve postopka pa je tudi prenehanje teka rokov, določenih za pravdna dejanja (1. odstavek 214. člena ZPP).

Izrek

Pritožba zoper sklep opr.št. II Pg 593/98-24 z dne 23.11.2000 se zavrne. Pritožbi zoper sklep opr.št. II Pg 593/98-10 z dne 28.4.1999 se ugodi, navedeni sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadalnji postopek. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

S sklepom z dne 28.4.1999 je sodišče prve stopnje štelo, da je tožba umaknjena, ker tožeča stranka v roku ni popravila tožbe skladno z nalogom sodišča in postopek končalo. Po prejemu tega sklepa je tožnik predlagal vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa je vložil pritožbo. S sklepom z dne 23.11.2000 je sodišče odločalo o predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje in vrnitve v prejšnje stanje ni dovolilo. Zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je tožnik pravočasno vložil pritožbo, v kateri ponavlja navedbe iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Izpodbija učinek vročitve sklepa o popravi tožbe in sklepa o podaljšanju roka za popravo, ker je pooblaščencu s prenehanjem prvotnega tožnika zaradi njegove pripojitve k drugi družbi, po 101. členu ZPP pooblastilo prenehalo. Priglasil je pritožbene stroške. Pritožba zoper sklep z dne 23.11.2000 ni utemeljena. Tako v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kot tudi v pritožbi tožnik uveljavlja procesne kršitve prvostopenjskega sodišča, ker naj bi vročitev sodnih pisanj ne opravilo skladno z določili ZPP, saj je glede na to, da je tožnik zaradi pripojitve k drugi družbi prenehal, pooblastilo pooblaščencu na podlagi 101. člena ZPP prenehalo po samem zakonu. Če pa stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, lahko po 117. členu ZPP na njen predlog sodišče dovoli, da ga opravi pozneje, če je stranka zamudila rok iz opravičenega vzroka. To pa pomeni, da mora opravičen vzrok obstajati v strankini sferi. Zatrjevano nepravilno postopanje sodišča zato ne more biti upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je lahko predmet preizkusa v pritožbenem postopku zoper odločbo sodišča, ki jo je izdalo zaradi (domnevne) zamude stranke, opraviti določeno procesno dejanje. Iz povedanega sledi, da razlogi, ki jih navaja pritožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga, niso tisti, katerim je namenjen inštitut vrnitve v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo na podlagi 2. točke 380. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 23.11.2000. Ker tožeča stranka s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni uspela, je s tem "oživela" pritožba zoper sklep z dne 28.4.1999 o presumiranem umiku tožbe. V pritožbi tožeča stranka navaja razloge, ki jih je uveljavljala že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter navedla, da bi moralo sodišče pravdni postopek zaradi prenehanja tožeče stranke prekiniti. Smiselno je torej uveljavljala bistvene postopkovne kršitve in smiselno predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožba je utemeljena. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka prenehala zaradi pripojitve k S. d.d. Kot izhaja iz sklepa registrskega sodišča (prilogi A 2 in A 3), je bila tožeča stranka pripojena k S. d.d. z dnem 30.12.1998. S tem vpisom je prenehala kot samostojna pravna oseba. Posledica prenehanja pravne osebe pa je prekinitev postopka po 3. točki 212. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče bi torej moralo ugotoviti, da je postopek prekinjen od 30.12.1998. Dokler pa traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odstavek 214. člena ZPP), posledica prekinitve postopka pa je tudi prenehanje teka rokov, določenih za pravdna dejanja (1. odstavek 214. člena ZPP). Sklep o popravi tožbe z dne 15.1.1999 in sklep o podaljšanju roka za popravo tožbe z dne 12.2.1999, izdana v nasprotju z 2. odstavkom 214. člena ZPP zato ne moreta imeti nobenih pravnih učinkov, posledično pa tudi ne njihova vročitev tožeči stranki oziroma njenemu pooblaščencu. Navedena kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o presumiranem umiku. Podana je zato izrecno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev iz 1. odstavka 354. člena ZPP. Že iz navedenega razloga je bilo treba pritožbi ugoditi in na podlagi 3. točke 380. člena ZPP izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Pritrditi je namreč tudi tožniku glede prenehanja pooblastila pooblaščencu tožeče stranke kot pravne posledice prenehanja tožeče stranke po 101. členu ZPP. Res mora sicer pooblaščenec po 3. odstakvu 101. člena ZPP še en mesec opravljati pravdna dejanja, če je treba odvrniti škodo za stranko. To bi pomenilo, da dotedanji pooblaščenec po 30.1.1999 ni imel več podlage za opravljanje pravdnih dejanj za "preminulo" tožečo stranko, ker mu je pooblastilo s tem dnem dokončno prenehalo. Kot izhaja iz priloženega pooblastila pravnega naslednika tožeče stranke odvetniku (na list.št. 57), pa je S. d.d. odobrila pravdna dejanja odvetnika šele od predloga za vrnitev v prejšnje stanje oziroma pritožbe dalje. S "preminulo" tožečo stranko pa sodišče ni moglo več voditi postopka. Slednjega lahko vodi šele, ko skladno s 1. odstavkom 215. člena ZPP pravni naslednik tožeče stranke prevzame postopek. Prvostopenjsko sodišče bo zato moralo ugotoviti prekinitev postopka z dnem 30.12.1998 in ugotoviti tudi nadaljevanje le-tega po prevzemu postopka pravnega naslednika prvotno tožeče stranke. Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na 3. odstavku 166. člena ZPP. Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur.l. RS št. 26/99).