Jedro

V okvir dodeljene BPP (pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, zaradi znižanja preživnine), šteje tako vložitev glavnega zahtevka za znižanje preživnine kot ostalih, z vloženo tožbo povezanih zahtevkov, ki jih ne moremo šteti za samostojne (stroškovni zahtevek, predlog za oprostitev sodnih taks ali npr. predlog za začasno odredbo) ter vsa druga procesna dejanja, ki jih za prosilca kot tožnika v postopku na prvi in drugi stopnji odvetnik opravi. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je tako vsebovan v storitvi pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 606/2010 z dne 1. 8. 2012 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog tožnice za odmero nagrade in stroškov z dne 9. 7. 2012. V obrazložitvi je navedel, da je bila tožnica prosilcu A.A. z odločbo opr. št. Bpp 606/2010 z dne 19. 7. 2010 dodeljena za nudenje izredne brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje zaradi znižanja preživnine, ki jo je dolžan plačevati za sina B.B. in je bila določena s sklepom N 215/2005 z dne 19. 12. 2005 pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Odvetnica je 9. 7. 2012 službi za Bpp vrnila napotnico s stroškovnikom in priloženo listinsko dokumentacijo, ki naj bi bila podlaga za odmero nagrade. Po prejemu napotnice je upravni organ ugotovil, da je bila vrnjena prepozno. Z vpogledom v spis IV P 251/2001 je ugotovil, da se je pravdni postopek pravnomočno zaključil s sodbo z dne 26. 4. 2012, ki je postala pravnomočna 22. 5. 2012. Odvetnici je bila vročena 3. 5. 2012. Odvetnica je šele 9. 7. 2012 z dopisom pozvala sodišče, da ji sporoči, ali je sodba že pravnomočna in izvršljiva. V spremnem dopisu z dne 6. 7. 2012 je odvetnica navajala, da jo vrača takoj po podpisu napotnice s strani A.A., ki kljub pozivom do 5. 7. 2012 ni prišel v pisarno podpisat napotnice. Organ tej navedbi ne sledi, saj tožnica svoje navedbe ni z ničemer podkrepila. Na strani odvetnice je dolžnost, da poskrbi, da prosilec napotnico pravočasno podpiše in jo vrne. Tudi dejstvo, da je odvetnica šele 9. 7. 2012 sodišče pozvala na pravnomočnost in izvršljivost sodbe, nima vpliva. Napotnica je bila vrnjena 9. 7. 2012, to pa je po poteku 8-dnevnega roka, ki je potekel dne 30. 5. 2012, zato je organ v skladu s petim odstavkom 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter ob uporabi drugega odstavka 34. člena ZBPP in 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP predlog za izplačilo kot prepozen zavrgel. Tožnica izpodbija sklep, ker meni, da ugotovitev, da je napotnico vložila po preteku roka, ne drži. Na podlagi odločbe opr. št. Bpp 606/2010 z dne 19. 7. 2010 je dne 20. 4. 2011 vložila tožbo, ki je vsebovala tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Tožbo je vložila, ko je A.A. prišel v pisarno in je predložil zahtevane dokaze. Od izdaje odločbe z dne 19. 7. 2010 je A.A. prvič prišel v pisarno šele v marcu 2011. Od vložitve dalje pa se pri odvetnici ni oglasil nikoli več, čeprav ga je pozivala naj se oglasi, da bi mu vročila povabilo k postopku mediacije, plačilni nalog za sodno takso in vabilo za glavno obravnavo in se pogovorila o vlogah nasprotne stranke in pripravi na glavno obravnavo. Klicala ga je tudi po telefonu. Na naroku za glavno obravnavo je povedala, da s prosilcem ni uspela vzpostaviti kontakta. Na enake težave je naletela tudi, ko ga je zastopala v zadevi N 254/2010 (Bpp 600/2010). Svoje delo je konkretno opravila, čeprav se A.A. ni odzival njej in sodišču. Po izdaji mu je poslala sodbo, ga obvestila o pravici do pritožbe in ga pozvala, naj pride podpisat napotnico. To je bilo 3. 5. 2012, ta pa je prišel k njej šele 5. 7. 2012. Meni pa, da njena storitev pravne pomoči ni bila opravljena po tem, ko je potekel rok za pritožbo zoper sodbo, ki jo je prejela dne 3. 5. 2012, pač pa šele po tem, ko je prejela tudi sklep sodišča v zvezi s predlogom tožnika za oprostitev plačila sodnih taks in je potekel rok za pritožbo. Sklep je prejela 5. 7. 2012. Zastopanje torej ni bilo zaključeno s sodbo, ki jo je prejela dne 3. 5. 2012, temveč s pravnomočnostjo sklepa o zavrženju predloga. Sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče obravnavati ločeno od zadeve, zaradi katere je bilo A.A. odobrena brezplačna pravna pomoč, saj odločitev vpliva na njegov finančni položaj, sodišče pa je odločalo v istem postopku kot o glavni stvari. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka stališče tožnice, da bi lahko oddala napotnico šele takrat, ko je bila podpisana s strani upravičenca. Res je napotnica šele takrat popolna, vendar trenutek podpisa ne predstavlja tudi trenutka, ko je storitev Bpp opravljena. V konkretnem primeru je bila upravičencu odobrena Bpp v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodišči prve in druge stopnje zaradi znižanja preživnine. Storitev je bila opravljena z dnem, ko je bil pravdni postopek zaradi znižanja preživnine pravnomočno končan, to je dne 22. 5. 2012. Ne strinja se s stališčem, da je bila storitev opravljena šele, ko je prejela sklep sodišča v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodne takse. Upravičencu namreč ni bila odobrena BPP tudi za vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.

Tožba je utemeljena.

Na podlagi petega odstavka 40. člena ZBPP mora izvajalec brezplačne pravne pomoči vrniti napotnico v roku 8 dni po opravljeni storitvi, sicer ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. V zadevi ni sporno, da je bila tožnica na podlagi odločbe št. Bpp 606/2010 z dne 19. 7. 2010 določena za nudenje brezplačne pravne pomoči prosilcu, ki mu je bila odobrena izredna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje zaradi znižanja preživnine, ki jo je dolžan plačevati za sina in je bila določena s sklepom N 215/2005 z dne 19. 12. 2005 pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Obseg dodeljene storitve v obravnavani zadevi je bilo torej pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje zaradi znižanja preživnine (tretji odstavek 37. člena ZBPP). Enak obseg storitve je bil naveden v napotnici z dne 19. 7. 2010, kot določa 39. člen ZBPP. Sporno je, ali je organ, glede na obseg dodeljene BPP, pravilno štel 8-dnevni rok, v katerem je bila tožnica dolžna vrniti napotnico s stroškovnikom, od pravnomočnosti sodbe IV P 251/2011 z dne 26. 4. 2012, torej od 22. 5. 2012, glede na dejstvo, da sodišče skupaj s sodbo ni odločilo o vseh zahtevkih po vloženi tožbi zaradi znižanja preživnine.

Iz tožbe izhaja, da je tožnica kot pooblaščenka prosilca, razen glavnega zahtevka na znižanje preživnine, uveljavljala tudi stroškovni zahtevek in predlog za oprostitev sodnih taks. Oba zahtevka po svoji procesni naravi nista glavna zahtevka, sta akcesorna, ki jih tožnik lahko uveljavlja le poleg glavnega zahtevka. Vprašanje je, ali je bila tožnica, v okviru izdane odločbe o dodelitvi BPP, upravičena, da ju vloži, ali pa je okvir obsega dodeljene BPP z vložitvijo presegla. Povedano tudi drugače, ali je predlog za oprostitev plačila sodnih taks druga storitev, kot zatrjuje tožena stranka v odgovoru na tožbo.

Po mnenju sodišča je glede na izrek odločbe z dne 19. 7. 2010 ugotoviti, da v okvir dodeljene BPP (pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, zaradi znižanja preživnine), šteje tako vložitev glavnega zahtevka za znižanje preživnine kot ostalih, z vloženo tožbo povezanih zahtevkov, ki jih ne moremo šteti za samostojne, stroškovni zahtevek, predlog za oprostitev sodnih taks ali npr. predlog za začasno odredbo, ter vsa druga procesna dejanja, ki jih za prosilca kot tožnika v postopku na prvi in drugi stopnji odvetnik opravi. Tožnica v upravnem sporu je kot kvalificirana oseba – odvetnica ta dejanja opravila, ne da bi se posamezna opravljena dejanja štela za storitev opravljeno izven dodeljene BPP. Stališče sodišča je, da je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebovan v storitvi pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji, zato bo treba v ponovnem postopku reševanja zadeve ponovno ugotoviti, kdaj je bila dodeljena storitev opravljena (peti odstavek 40. člena ZBPP) in se nato opredeliti do vprašanja pravočasnosti napotnice.

Ker je bilo dejansko stanje v postopku nepravilno ugotovljeno in je bilo posledično tudi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.