Jedro

Ni za slediti navedbam obtoženca, da bi se v primeru izpustitve udeleževal kazenskega postopka, saj mu grozi sorazmerno visoka zaporna in tudi denarna kazen, na Slovenijo pa ga nič ne veže. Na navedeno ne kaže niti njegova pritožbena navedba o tem, da je Ukrajina v vojni in da tja ne bo pobegnil, saj navedeno ne predstavlja zagotovila, da bi ostal v Sloveniji, še posebej, ker celo sam navaja, da bi odšel v Italijo k družini. Ob tem bi se lahko zatekel tudi v dele Ukrajine, kjer ni aktivnih vojnih spopadov, ali pa bi se odločil za obrambo svoje domovine in s tem onemogočil svojo izročitev Sloveniji, saj Ukrajina svojih državljanov praviloma ne izroča.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obtoženega A. A. še vedno podan. Obtoženec je v priporu od dne 10.5.2023 dalje.

2. Zoper sklep se pritožuje obtoženec smiselno zaradi kršitve bistvenih določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu izpodbijanega sklepa in spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva ter je podan utemeljen sum, katerega obstoj izpodbija obtoženec. Kot izhaja že iz izpodbijanega sklepa, je v tej zadevi obtožnica postala pravnomočna in se v zadevi od zadnjega odločanja o priporu ni zgodilo nič takega, kar bi omajalo obstoj utemeljenega suma. Glede na navedeno obtoženčeve navedbe o tem, da ni vedel ničesar o prevozu in da torej ni storil očitanega kaznivega dejanja ter navedbe, v katerih se sklicuje na zagovor sostorilca, ne morejo biti uspešne.

5. Kolikor obtoženec izpodbija ugotovitve o obstoju begosumnosti, je sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa natančno in pravilno ugotovilo, da je pri obtožencu podana tako visoka stopnja begosumnosti, da je zoper njega nujno odrediti pripor. Pri tem je pravilno ugotovilo, da se obtožencu očita hudo kaznivo dejanje zoper javni red in mir, saj gre za kaznivo dejanje, za katero je po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 predpisana kazen kar od treh do desetih let zapora ter tudi denarna kazen. Pri tem ni za slediti navedbam obtoženca, da bi se v primeru izpustitve udeleževal kazenskega postopka, saj mu grozi sorazmerno visoka zaporna in tudi denarna kazen, na Slovenijo pa ga nič ne veže. Na navedeno ne kaže niti njegova pritožbena navedba o tem, da je Ukrajina v vojni in da tja ne bo pobegnil, saj navedeno ne predstavlja zagotovila, da bi ostal v Sloveniji, še posebej, ker celo sam navaja, da bi odšel v Italijo k družini. Ob tem bi se lahko zatekel tudi v dele Ukrajine, kjer ni aktivnih vojnih spopadov, ali pa bi se odločil za obrambo svoje domovine in s tem onemogočil svojo izročitev Sloveniji, saj Ukrajina svojih državljanov praviloma ne izroča. 6. Ker glede na vse obrazloženo pritožba ni utemeljena, jo je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP zavrnilo.