Up-77/95

24. april 1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavnih pritožb R.M. iz P. na seji senata dne 24. aprila 1996

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba R.M. zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja L. c. d.o.o., R. na K., z dne 30.9.1993 se zavrže.

2.Ustavna pritožba istega pritožnika zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 168/95 z dne 22.3.1995 v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, št. I R 117/94 z dne 28.11.1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik z ustavno pritožbo, vloženo dne 31.5.1995 in dopolnjeno dne 19.7.1995 in 30.10.1995, izpodbija v izreku navedene sklepe. Navedel je, da je kot tujec pridobil osebno delovno dovoljenje za eno leto. Po izteku tega časa mu je delovno razmerje prenehalo. Zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja je vložil tožbo na sodišče v Ljubljano. Po pozivu k dopolnitvi tožbe jo je dopolnil, kot je znal, sodišče pa naj bi dopolnitev poslalo na Delovno in socialno sodišče. S sklepom o prenehanju delovnega razmerja naj bi bil kršen 8. člen Zakona o zaposlovanju tujcev (Uradni list RS, št. 33/92), po katerem lahko pridobi osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas tudi tisti, ki prebiva v RS več kot 10 let. Izpodbijani odločbi sodišča pa naj bi ne bili pravilni zato, ker bi ga moralo sodišče poklicati na sodišče in mu pomagati pri popravi tožbe, ne pa tožbe takoj zavrniti. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče odloči o vrnitvi na delovno mesto, povrnitvi izgubljene plače od 14. oktobra 1993 dalje in pridobitvi delovnega dovoljenja za nedoločen čas.

Ustavno sodišče je v postopku vpogledalo spis Temeljnega sodišča v Ljubljani št. I R 117/94 in opravilo poizvedbe pri Delovnem sodišču v Mariboru in Vrhovnem sodišču.

3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je mogoče ustavno pritožbo vložiti šele, ko so bila v zadevi izčrpana pravna sredstva. Pritožnik je navedel, da je zoper izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja sprožil postopek pred pristojnim delovnim sodiščem in da o pritožbi zoper odločbo prvostopnega sodišča Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani še ni odločilo. V poizvedbah pri Delovnem sodišču v Mariboru je Ustavno sodišče ugotovilo, da o zadevi odloča Vrhovno sodišče. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zavrglo (druga alinea prvega odstavka 55. člena ZUstS).

4.Ustavne pritožbe zoper sklepe sodišča, navedene v točki 2 izreka, pa Ustavno sodišče ni sprejelo. Ob odločanju o ustavni pritožbi Ustavno sodišče presoja, ali je bila pritožniku z izpodbijanim posamičnim aktom kršena zatrjevana človekova pravica ali temeljna svoboščina (prvi odstavek 160. člena Ustave).

Pritožnik sam ni navedel, katera človekova pravica oziroma temeljna svoboščina naj bi mu bila z izpodbijanima sodnima odločbama kršena. Takšne kršitve - sodeč po pritožnikovih navedbah naj bi mu bila kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave - pa tudi Ustavno sodišče ni ugotovilo.

5.S prvostopnim sklepom je sodišče pritožnikovo tožbo z dne 19.8.1995 štelo za umaknjeno. V obrazložitvi je navedlo, da pritožnik tožbe kljub pozivu k dopolnitvi v določenem roku ni dopolnil tako, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Ker je v pritožbi zoper sklep pritožnik zatrjeval, da tožbo je dopolnil, ga je sodišče pozvalo, naj o tem predloži dokaz. Pritožnik tega ni storil, zato je drugostopno sodišče pritožbo zavrnilo.

Iz podatkov spisa izhaja, da pritožnik tožbo je dopolnil, vendar pa je prvostopno sodišče to vlogo vpisalo pod drugo opravilno številko kot prvotno vlogo in jo odstopilo pristojnemu sodišču združenega dela. S tem je sodišče sicer kršilo določbo petega odstavka 165. člena tedaj veljavnega Sodnega poslovnika za redna sodišča (Uradni list SRS, št. 26/78, 20/88, 2/89), po kateri je treba pisanja, ki se nanašajo na zadevo, ki se pri sodišču že vodi, vloži v obstoječi spis. Ne pomeni pa takšno ravnanje tudi kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Sodišče s svojim ravnanjem pritožniku ni preprečilo uveljavljanja zatrjevanih kršitev njegovih pravic pred pristojnim sodiščem.

6.Pritožnik sam je namreč v ustavni pritožbi navedel, da je sklep o prenehanju delovnega razmerja predmet postopka pred pristojnim delovnim sodiščem. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe zoper odločbi sodišča ni sprejelo (prva alinea drugega odstavka 55. člena ZUstS).

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata mag. Janez Snoj