Jedro

Sodna praksa je neenotna glede tega, ali naj se vloga, poslana zadnji dan prekluzivnega roka po faksu, šteje za pravočasno tudi, če je bila poslana po poteku poslovnega časa sodišča, ali pa naj se taka vloga ne šteje za pravočasno. Ker pa je sodna praksa glede tega vprašanja neenotna, ni mogoče reči, da bi bilo nerazumno vlagati pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z drugimi sredstvi.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 87/2013 z dne 15. 3. 2013 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v višini 350,00 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kateri je med drugim priložil sklep Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. In 146/2010 z dne 20. 2. 2013. Tožena stranka je tožnika seznanila, da je bil s tem sklepom zavržen ugovor, ker ga je odvetnik vložil prepozno. Tožnik pa je rekel, da mu je odvetnik zagotovil, da je ugovor vložil pravočasno in da bo to v postopku dokazal. Tožena stranka se v obrazložitvi sklicuje na določilo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožena stranka meni, da je zadeva očitno nerazumna. Iz priloženih listin tožnika je razvidno, da je tožnikov odvetnik na sodišče poslal ugovor po faksu dne 14. 2. 2013 ob 22.59 uri, kar je po poteku delovnega časa sodišča. Ker je sklep o nadaljevanju izvršbe tožnik prejel 6. 2. 2013, je bil zadnji dan za vložitev pravočasnega ugovora 14. 2. 2013. Na sodišče je prispel faks po poteku delovnega časa, to je ob 22.59 uri, tako ga je sodišče prejelo dne 15. 2. 2013, kar je prepozno. Tožena stranka ocenjuje, da je zahtevek nerazumen, saj tožnik s pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem se tožena stranka sklicuje na stališče iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 330/2012. Tožena stranka ravno tako ugotavlja, da je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč poslana k toženi stranki po izteku roka za vložitev ugovora. Zadnji dan vložitve ugovora je bil 14. 2. 2013, prošnja je bila sodišču po faksu poslana 14. 2. 2013 ob 23.02 uri, to je po poteku delovnega časa sodišča, tako je tožena stranka prošnjo prejela 15. 2. 2013, kar je po poteku roka za vložitev ugovora. Tako prošnja, vložena na toženo stranko dne 15. 2. 2013 ne pokriva stroškov odvetnika do dne 14. 2. 2013, to je do dne, ko naj bi pooblaščenec vložil ustrezno pravno sredstvo.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka zmotno zaključila, da vlaganje pritožbe zoper sklep o zavrženju ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne bi bilo razumno po 24. členu ZBPP. Okrajno sodišče v Brežicah je povsem zmotno zavrglo kot prepozen ugovor tožnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe. Tožnikov pooblaščenec je ugovor vložil v zakonskem roku, torej v roku 8 dni od prejema sklepa o nadaljevanju izvršbe. Pooblaščenec je sklep o nadaljevanju izvršbe prejel 6. 2. 2013, ugovor zoper citirani sklep pa je bil izročen Okrajnemu sodišču v Brežicah dne 14. 2. 2013 z vlogo, poslano po faksu, torej v zakonskem roku 8 dni. Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da se vloge, torej tudi ugovori, lahko sodišču izročajo tudi po faksu ves dan, 24 ur, torej tudi po poteku poslovnega časa sodišča, saj je Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. I Ips 13304/2009 zavzelo stališče, da se vloga, poslana po telefaksu, šteje za pravočasno, če jo telefaks naprava sodišča sprejme pred potekom roka za vložitev pravnega sredstva, ne glede na nadaljnje poslovanje sodišča s tako vlogo. Ugovor je bil poslan na Okrajno sodišče v Brežicah dne 14. 2. 2013, saj je na potrdilu kot začetni čas pošiljanja naveden čas 22.55, pod rubriko rezultat pa je z navedbo OK potrjeno, da je bila vloga v celoti oddana na sodišče po 4 minutah in 5 stotinkah, kar pomeni, da jo je sodišče prejelo že dne 14. 2. 2013. Tožnik je pravilno in pravočasno poslal ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe. Ugovor je bil poslan po faksu dne 14. 2. 2013 in ga je sodišče takrat tudi prejelo, kar dokazuje potrditev oddanega faksa z dne 14. 2. 2013 in prejem faksa s strani naslovnega sodišča dne 14. 2. 2013 ob 22.55 uri in je zato takšen ugovor, poslan po faksu, potrebno šteti za pravočasen. V skladu z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in sodno prakso velja vloga, poslana po faksu, za pravočasno, če je oddana oziroma izročena sodišču, preden se izteče rok, neodvisno od nadaljnjega poslovanja sodišča s to vlogo, ki je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča, torej ne glede na to, če sodišče na vlogi odtisne kot datum prejema vloge šele naslednji datum. V konkretnem primeru je bil torej ugovor prejet s strani sodišča 14. 2. 2013 in ne 15. 2. 2013, kot je to sodišče zmotno štelo in zabeležilo kot datum prejema na ugovoru. Dejstvo pa je, da je tožnik po pooblaščencih vložil vlogo neposredno na sodišče tudi dne 15. 2. 2013. Sodna praksa šteje vloge, vložene in prejete po faksu, za pravočasne, kar izhaja iz sodbe opr. št. II Ips 3698/2007 Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 12. 2007 in sodbe opr. št. I Ips 13304/2009 Vrhovnega sodišča RS z dne 10. 11. 2011, ki zaključuje, da je vloga, poslana sodišču po telefaksu, pravočasna, če jo telefaksna naprava sodišča prejme pred potekom roka. Pravočasnost vloge, oddane po faksu, se presoja v skladu s prvim odstavkom 112. člena ZPP, ki določa, da če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Nadalje se tožnik sklicuje tudi na sodbo vrhovnega sodišča v kazenski zadevi s podobnim stališčem. Tudi Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. II Ips 3698/2007 z dne 19. 12. 2007 v okviru obravnavanja pritožbe, poslane zadnji dan pritožbenega roka dne 10. 11. 2005 ob 18.52 uri (izven poslovnega časa sodišča), zaključilo, da se takšna vloga, poslana po faksu, skladno z drugim odstavkom 105. člena ZPP šteje za pravočasno. Enako stališče je zavzelo vrhovno sodišče s sklepom opr. št. I Up 281/2005 z dne 26. 8. 2009. Tožniku se zdi nesprejemljivo, da bi se sedaj spremenila sodna praksa z eno sodbo višjega sodišča, na katero se sklicuje tožena stranka. Tožnik predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je poslala spise, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določilo 24. člena ZBPP, s katerim je zakonodajalec opredelil objektivne pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči, s katerimi je določil, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Tožena stranka v izpodbijani odločbi meni, da tožnik s pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora nima izgleda za uspeh, ker je po mnenju tožene stranke bil ugovor vložen prepozno, saj je prispel zadnji dan po faksu šele po poteku delovnega časa.

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je ugovor zoper sklep, ki ga je sodišče zavrglo kot prepoznega, prispel po faksu na sodišče dne 14. 2. 2013 po poteku delovnega časa, a še pred iztekom zadnjega dne. Med strankama ni sporno, da je bil zadnji dan za vložitev ugovora 14. 2. 2013, sporno pa je, ali je sodišče upravičeno štelo ugovor kot prepozen samo iz razloga, ker je prispel po faksu po poteku delovnega časa in ali zaradi tega tožnik res nima izgledov za uspeh s pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora. Tožnik se sklicuje na več judikatov, iz katerih izhaja, da so sodišča zavzela stališča, da se šteje vloga, poslana po faksu zadnji dan za pravočasno tudi, če je poslana po izteku delovnega časa. Tako iz stališča Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. II Ips 69/2004 z dne 13. 10. 2004 izhaja, da je vloga vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče in to neodvisno od nadaljnjega poslovanja sodišča s tako vlogo, ki je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča in ki od trenutka pravočasne izročitve vloge pristojnemu sodišču ne more več imeti v nobenem primeru za stranke škodljivih posledic. Vrhovno sodišče je tudi v sklepu opr. št. I Up 241/2005 z dne 26. 2. 2009 zavzelo stališče, da se vloga, ki je izročena pristojnemu sodišču po telefaksu pred iztekom roka, šteje za pravočasno. Nadalje je iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 3698/2007 razvidno, da je sodišče zavzelo stališče, da se vloga šteje za pravočasno tudi, če je vložena z uporabo komunikacijske tehnologije, če je izročena sodišču, preden se rok izteče, neodvisno od nadaljnjega poslovanja sodišča s tako vlogo, ki je stvar notranje organizacije in administrativnega dela sodišč in ki od trenutka pravočasne izročitve sodišču ne more imeti v nobenem primeru za stranke škodljivih posledic. Vendar pa sodišče ugotavlja, da so v nekaterih judikatih sodišča zavzela tudi drugačna stališča. Tako na primer iz sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 203/2009 z dne 21. 2. 2013 izhaja, da zato, da bi bila vloga pravočasna, ne zadošča, da bi bila kadarkoli na zadnji dan roka poslana po faksu na naslovno sodišče, pač pa mora biti prejeta na sodišču do izteka poslovnega časa. Podobno pa tudi iz sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Psp 393/2011 z dne 11. 1. 2012 izhaja, da je vloga, poslana po telefaksu, pravočasna, če prispe na sodišče pred potekom roka (upoštevaje tudi poslovni čas sodišč). Iz vsega navedenega izhaja, da je sodna praksa neenotna glede tega, ali naj se vloga, poslana zadnji dan prekluzivnega roka po faksu, šteje za pravočasno tudi, če je bila poslana po poteku poslovnega časa sodišča, ali pa naj se taka vloga ne šteje za pravočasno. Ker pa je sodna praksa glede tega vprašanja neenotna, ni mogoče reči, da bi bilo nerazumno vlagati pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z drugimi sredstvi.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bilo napačno uporabljeno materialno pravo (24. člen ZBPP), posledično temu pa so bile v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena, ker se finančni kriterij ni ugotavljal. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in je zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem bo tožena stranka odpravila ugotovljene pomanjkljivosti. Sodišče ni opravilo glavne obravnave, kot je smiselno predlagal tožnik s tem, ko je predlagal zaslišanje strank. Že na podlagi tožbe, upravnega spisa in izpodbijanega upravnega akta je očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-). V ponovljenem postopku bo zato potrebno ugotavljati, ali je izpolnjen tudi finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožeči stranki skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR. Ta znesek se poveča za 20 % DDV skladno z ustaljeno sodno prakso, kot med drugim izhaja iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča RS št. I Up 411/2008 z dne 4. 12. 2008 in I Up 408/2008 z dne 25. 9. 2008.