Jedro

Uporaba izvedenskega mnenja iz pravdnega spisa je dovoljena, če gre za t.i. kontrolni in posredni dokaz, s katerim se podkrepi v kazenskem postopku pridobljeno mnenje izvedenca sodnomedicinske stroke. Zato mnenje iz pravdnega spisa ni nedovoljen dokaz.

Izrek

Pritožba obtoženega N. V. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženi N. V. je dolžan plačati kot strošek pritožbenega postopka 50.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženi spoznan za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po I. odstavku 53. člena Kazenskega zakona Republike Slovenije. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo 7 mesecev zapora in preizkusno dobo 1 leta. Obtožencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 20.080,00 SIT in povprečnina v znesku 50.000,00 SIT.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obtoženi po zagovorniku zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločb o kazenski sankciji in o stroških kazenskega postopka. Predlagal je njeno spremembo ter izdajo oprostilne sodbe,sicer pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je v zvezi s pritožbenimi izvajanji ni podvomilo v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, saj je sodišče prve stopnje izvedene dokaze pravilno ocenilo. Tako je obtoženec s svojo inačico dogajanja ostal osamljen, kar pa ne velja za oškodovančev opis dogajanja, saj so njegove izpovedbe v bistvenih delih potrdile zaslišane priče, ki jim je sodišče prve stopnje zaradi skladnosti v posameznih bistvenih okoliščinah moralo verjeti. Z uporabo mnenja izvedenca kirurga iz pravdnega spisa sodišče prve stopnje ni obšlo mnenja v tem postopku zaslišanega izvedenca sodnomedicinske stroke, kakor se napačno zatrjuje v pritožbi. S tem mnenjem je samo potrdilo mnenje zaslišanega izvedenca glede brce v oškodovančev levi gleženj, s katero je bila povzročena vodilna huda telesna poškodba. Ugotovitev, da posamezni obtoženčevi udarci in davljenje niso povzročili zaznanih sledi, je povzeta po mnenju izvedenca sodnomedicinske stroke,ki je obe rani na različnih delih oškodovančevega obraza izrecno pripisal dvema udarcema s pestjo ali brcama. Tudi ta ugotovitev, ki pritožbeno ni izpodbita, je v nasprotju z zagovorom, v katerem je obtoženi zatrjeval samo en udarec s pestjo v obraz. Sodišče prve stopnje je imelo procesno pravico uporabiti že omenjeno mnenje iz pravdnega spisa kot posredni dokaz, ki ga je pač moralo tudi oceniti. V pritožbi grajana ugotovitev o obtoženčevem razmišljanju ob prihodu na kraj dogodka je povzeta iz izpovedb prič, ki so ocenile njegovo vse prej kot primerno obnašanje na praznovanju rojstnega dne. Sicer pa je ugotovljena dinamika dogajanja povzeta prav po dokazni oceni izpovedb posameznih prič. Zgolj dejstvo, da se do sedaj nekaznovani obtoženec do tega dogodka ni vpletal v fizične obračune, ne pove ničesar; zlasti ne more izpodbiti obtožbe, ki je tako tudi po mnenju sodišča druge stopnje v celoti dokazana. Zato pritožbi ni bilo mogoče ugoditi. Izmed uveljavljanih pritožbenih razlogov je obrazloženo samo nezadovoljstvo z ugotovljenim dejanskim stanjem. Sodišče druge stopnje je zato ocenilo še primernost izrečene kazenske sankcije. Ta ustreza vsem ugotovljenim okoliščinam, zaradi česar je ni mogoče spremeniti v obtoženčevo korist. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Zaradi neuspeha s pritožbo mora obtoženi plačati povprečnino, ki je edini strošek tega pritožbenega postopka. Znesek je odmerjen z upoštevanjem zapletenosti zadeve, trajanja pritožbenega postopka in obtoženčevih premoženjskih razmer, ki so bile ugotovljene v postopku na prvi stopnji.