Jedro

Izvedenec je upravičen do nagrade, ko opravi nalogo, ki mu je bila naložena s sklepom sodišča. Izvedencu je bila dana naloga, da zariše dejanski potek poti v celotni dolžini in širini. Sodišče je bilo seznanjeno, da zaris v izvedenskem mnenju temelji na poteku poti, ki ga je izvedencu pokazal tožnik. Tudi na tej okoliščini temelji torej ocena sodišča, da je izvedenec nalogo opravil. Ali sporna pot teče tako, kot je izvedencu pokazal tožnik, je v pristojnosti sodišča prve stopnje, ki vodi dokazni postopek. Pritožnikovo drugačno stališče o poteku (ali morda celo obstoju) poti zato ne vpliva na pravilnost zaključka, da je izvedenec opravil nalogo, ki mu jo je dalo sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodnemu izvedencu geodetske stroke A. A. za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja prizna nagrada 299 EUR, skupaj z obveznimi prispevki pa 327,04 EUR.

2. Toženec v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Ker priglasitev nagrade ni bila upravičena, je tudi priznanje nagrade neutemeljeno. Ogleda oziroma obravnave na kraju samem izvedenec ni opravil v skladu z določbami ZPP. Na njem je namreč sodeloval le tožnik s svojim pooblaščencem, toženec pa nanj ni bil vabljen. Ker toženec ni imel možnosti sodelovanja na ogledu oziroma obravnavi ter podajati svoje pripombe in naziranja, je izvedensko mnenje neupoštevno.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Izvedenec dobi pravico do plačila stroškov in nagrade, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče. Ni pomembno, ali je bil toženec vabljen na ogled, ki ga je opravil izvedenec. Dopolnitev mnenja je bila predlagana, ker v prvotnem mnenju potek poti in njena velikost nista bila zarisana dovolj pregledno, da bi se lahko sodba opirala nanj. V dopolnitvi je to nalogo opravil. 4. Izvedenec ni odgovoril na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Izvedenec je upravičen do nagrade, ko opravi nalogo, ki mu je bila naložena s sklepom sodišča. 7. Sodišče prve stopnje je izvedencu naložilo, naj dopolni izvedensko mnenje z dne 20. 8. 2019 tako, da bo odgovoril na tožnikove pripombe z dne 7. 10. 2019 in 16. 10. 2020. V teh pripombah je tožnik predlagal, naj izvedenec v navzočnosti obeh strank opravi terenski pregled in zariše dejanski potek poti (katere obstoj in potek je med pravdnima strankama sporen) v celotni dolžini ter označi njeno širino in dolžino. Izvedenec je v dopolnitvi mnenja navedel, da toženec na obravnavo ni prišel, niti se ni opravičil, da je bil zato ogled opravljen v navzočnosti tožnika in njegove pooblaščenke, da je tožnik pokazal, kje je do dne, ko je bila služnostna pot ovirana, uporabljal cesto za dostop do svojih parcel, in da je to prikazano v grafični prilogi. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ocenilo, da je izvedenec nalogo opravil. 8. Po izdaji izpodbijanega sklepa se je pokazalo, da je izvedenec o kraju in času izvedbe terenske obravnave (kot jo je sam poimenoval) obvestil tožnika in njegovega pooblaščenca, da je obvestilo tožencu poslal na napačen naslov in da obvestila ni poslal toženčevemu pooblaščencu.

9. Neutemeljen je toženčev pritožbeni očitek, da je izvedenec opravil ogled oziroma terensko obravnavo v nasprotju z določbami ZPP, da mu je bila z opustitvijo vabljenja kršena pravica do kontradiktornega postopka in da zato mnenje ni upoštevno ter posledično izvedenec ni upravičen do nagrade.

10. Pravilno je tožnikovo stališče iz odgovora na pritožbo, da opustitev vabljenja na ogled, ki ga je opravil izvedenec, samo po sebi še ne pomeni kršitve toženčeve pravice do izjave. Izvedenec ni opravil ogleda kot procesnega dejanja (in za izvedbo katerega je v skladu z 220. členom ZPP pristojno sodišče), ampak "le" pregled stvari, ki je bil potreben za izdelavo izvedenskega mnenja (251. člen ZPP). Pravica do izjave v zvezi z izvedenskim mnenjem se praviloma zagotavlja z izrekanjem strank o izvedenskem mnenju, njegovim obravnavanjem pred sodiščem in oceno mnenja v končni odločbi. V okoliščinah posameznega primera se lahko pokaže, da je pravico do izjave mogoče zagotoviti le tako, da sta obe stranki imeli možnost sodelovati pri pregledu stvari, in da v nasprotnem primeru ni mogoč zaključek, da je izvedenec opravil svojo nalogo. Pritožnik ni izkazal, da bi bil obravnavani primer tak.

11. Izvedencu je bila dana naloga, da zariše dejanski potek poti v celotni dolžini in širini. Sodišče je bilo seznanjeno, da zaris v izvedenskem mnenju temelji na poteku poti, ki ga je izvedencu pokazal tožnik. Tudi na tej okoliščini temelji torej ocena sodišča, da je izvedenec nalogo opravil. Ali sporna pot teče tako, kot je izvedencu pokazal tožnik, je v pristojnosti sodišča prve stopnje, ki vodi dokazni postopek. Pritožnikovo drugačno stališče o poteku (ali morda celo obstoju) poti zato ne vpliva na pravilnost zaključka, da je izvedenec opravil nalogo, ki mu jo je dalo sodišče. 12. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (3. točka 365. člena ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).