Jedro

Nesklepčnost tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče v posledici nesklepčnosti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da sta toženka in toženec dolžna tožnikom izplačati odškodnino, in sicer prvo tožnici 8.000,00 EUR, drugo tožniku 4.000,00 EUR, tretje tožniku 4.000,00 EUR in četrto tožniku 4.000,00 EUR (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka II izreka) je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V zelo pavšalni pritožbi navaja, da je bistvena kršitev podana iz razloga, ker je izrek nerazumljiv. Nepravilna je odločitev prvostopnega sodišča, da je s strani tožencev „premalo dokazanega, da bi sodba imela utemeljeno podlago“. Dokaznega postopka sodišče ni izvedlo, zato je zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja. Pri nepravilni uporabi materialnega prava pa se sklicuje na določbo 341. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopno sodišče je zahtevek tožeče stranke zavrnilo zaradi nesklepčnosti tožbe. ZPP pojma sklepčnosti posebej ne opredeljuje, le v poglavju o zamudni sodbi je podana definicija nesklepčnosti, in sicer tretji odstavek 318. člena ZPP določa kdaj je tožba nesklepčna, in sicer „če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe)“. Sicer pa mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga vložena na sodišče, kot to določa 105. člen ZPP. Sklepčnost tožbe pomeni, da ta vsebuje zaokroženo celoto trditev, ki ob pravilni uporabi materialnega prava omogočajo sodišču izrek pravne posledice, za katero se zavzema stranka. Poenostavljeno povedano sklepčnost pomeni, da iz strankinih trditev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka1. 6. Prvostopno sodišče ni storilo očitane bistvene kršitve določb postopka, ker je iz razlogov sodbe (točka 8 razlogov) povsem jasno razvidna odločitev, da je zahtevek tožeče stranke zavrnjen zaradi nesklepčnosti. Pri tem je prvostopno sodišče tožečo stranko pred odločitvijo o zavrnitvi zahtevka zaradi nesklepčnosti pozvalo na odpravo nesklepčnosti v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP, vendar tožeča stranka tudi z vlogo z dne 9. 4. 2021 (list. št. 93 do 95 spisa) nesklepčnosti tožbe ni odpravila, kot v razlogih prvostopne sodbe (točka 7 razlogov sodbe) pravilno ugotavlja prvostopno sodišče. Tako prvostopnemu sodišču ni očitati bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in tudi ne relativne bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.

7. Pritožba same presoje prvostopnega sodišča, da je zahtevek tožeče stranke nesklepčen (glej točko 8 razlogov prvostopne sodbe) iz razloga, ker pri vtoževani nepremoženjski škodi ni navedeno, za katero od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode gre, ne izpodbija. Ravno tako ne izpodbija presoje prvostopnega sodišča, da iz zahtevka ni razvidno, ali sta tožnikom vtoževano škodo povzročila toženca ali stanovanjski sklad (lastnik stanovanja) z uvedbo sodnega postopka ter da v tožbi tudi ni navedb zoper katerega tožnika je bilo posamezno dejanje storjeno in katera od toženih strank je posamezno dejanje storila. Materialnopravni preizkus prvostopne sodbe v tem obsegu po pritožbenem sodišču pa tudi ne pokaže nepravilne odločitve prvostopnega sodišča glede nesklepčnosti zahtevka.

8. Ker je zahtevek tožeče stranke zavrnjen zaradi nesklepčnosti, se prvostopnemu sodišču ni bilo potrebno ukvarjati z vprašanjem dokazne utemeljenosti zahtevka. Smiselna nasprotna pritožbena izvajanja v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja so neutemeljena. Kršitve materialnega prava pa pritožba ne obrazlaga.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila. Tožena stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

1 Pravosodni bilten št. 2/2016, avtor Matjaž Voglar.