Jedro

Novo pooblaščeni zagovornik, odvetnik C. C., namreč ob vložitvi rednega pravnega sredstva ni upošteval, da šteje rok za pritožbo v tem primeru od vročitve prvostopenjske sodbe obdolžencu, ne pa od vročitve drugemu zagovorniku, ki ga je obdolženi pooblastil že prej. Kadar si namreč obdolženi najame (drugega) zagovornika po vročitvi prvostopenjske sodbe, teče rok za vročitev pritožbe po ustaljeni sodni praksi od vročitve sodbe obdolžencu in to ne glede na to, kdaj je pooblastil zagovornika za vložitev pravnega sredstva. V nasprotnem bi lahko rok za vložitev pravnega sredstva lahko začel teči kadarkoli v nedoločeni prihodnosti, ko bi se obdolženi za zastopanje odločil pooblastiti (drugega) zagovornika.

Izrek

I.Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se kot prepozna zavrže.

II.Obdolženi A. A. je dolžan plačati 30,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje s sodbo I K 8792/2024 z dne 19. 5. 2025 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 3 (tri) mesece zapora, s preizkusno dobo 1 (enega) leta. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je oškodovanega B. B. s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot pravde. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je obdolženega obremenilo za plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer izvedenine sodnega izvedenca medicinske stroke v višini 651,00 EUR ter sodne takse po tar. št. 7111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v zvezi s tar. št. 71113 ZST-1 v višini 96,00 EUR, prav tako pa je dolžan povrniti potrebne izdatke oškodovanca in potrebne izdatke ter nagrado njegovega pooblaščenca, o višini katere bo v primeru priglasitve odločeno s posebnim sklepom.

2.Sodbo sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov kršitve kazenskega zakona, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka izpodbija zagovornik obdolženega, odvetnik C. C. pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca storitve kaznivega dejanja oprosti, podrejeno pa sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba je prepozna.

4.Uvodoma je opozoriti, da je prva procesna predpostavka za meritorno obravnavo pritožbe njena pravočasnost, saj s pretekom zakonskega roka pritožnik izgubi pravico, da od pritožbenega sodišča zahteva vsebinsko odločitev o vloženem rednem pravnem sredstvu. Na takšni osnovi pritožbeno sodišče ugotavlja, da v danem primeru procesna predpostavka za meritorno obravnavo pritožbe zagovornika, odvetnika C. C., umanjka, iz razlogov, kot sledijo:

5.Kronološki pregled kazenske zadeve pokaže, da je dne 3. 2. 2025 s strani obdolženega A. A. prvo pooblaščeni zagovornik, odvetnik D. D. (priloga B1), zoper dne 19. 5. 2025 razglašeno sodbo sodišča prve stopnje I K 8792/2024 pravočasno, tj. dne 23. 5. 2025, napovedal pritožbo (l. št. 87). V posledici napovedane pritožbe je bila izdelana obrazložena prvostopenjska sodba, ki je bila obdolženemu A. A. vročena dne 26. 6. 2025, njegovemu zagovorniku, odvetniku D. D. pa dne 30. 6. 2025. Slednji je dne 29. 8. 2025 v skladu z napovedjo zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil pravočasno pritožbo, katero pa je dne 1. 9. 2025 umaknil. Dne 25. 8. 2025 je namreč v kazenski spis vpogledal odvetnik C. C., ki ga je obdolženi za zastopanje pooblastil dne 27. 8. 2025 (priloga B2). Dne 1. 9. 2025, kar je 35. dan po vročitvi prvostopenjske sodbe obdolžencu, je vložil pritožbo, ki je prepozna, saj presega nepodaljšljivi zakonsko določeni rok 30 dni. Novo pooblaščeni zagovornik, odvetnik C. C., namreč ob vložitvi rednega pravnega sredstva ni upošteval, da šteje rok za pritožbo v tem primeru od vročitve prvostopenjske sodbe obdolžencu, ne pa od vročitve drugemu zagovorniku, ki ga je obdolženi pooblastil že prej. Kadar si namreč obdolženi najame (drugega) zagovornika po vročitvi prvostopenjske sodbe, teče rok za vročitev pritožbe po ustaljeni sodni praksi od vročitve sodbe obdolžencu in to ne glede na to, kdaj je pooblastil zagovornika za vložitev pravnega sredstva. V nasprotnem bi lahko rok za vložitev pravnega sredstva lahko začel teči kadarkoli v nedoločeni prihodnosti, ko bi se obdolženi za zastopanje odločil pooblastiti (drugega) zagovornika.

6.Po določbi drugega odstavka 375. člena ZKP je sicer pravočasnost pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo dolžan ugotavljati že predsednik senata sodišča prve stopnje oziroma v konkretnem primeru sodnica posameznica, ki bi morala pritožbo zagovornika, odvetnika C. C., podano po preteku nepodaljšljivega zakonskega roka, s sklepom zavreči. Ker pa tega ni storila in jo je predložila v odločanje pritožbenemu sodišču (ker je bodisi prezrla pretek zakonskega roka ali je zmotno menila, da je pritožba pravočasna), jo je moralo slednje s sklepom zavreči kot prepozno, v posledici česar je odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (389. člen ZKP).

7.Obdolženi A. A. je zaradi zavržene pritožbe dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, ki ga je bilo odmeriti po tar. št. 7111 v zv. s tar. št. 71113 in 7121 Taksne tarife ZST-1 (prvi odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).

-------------------------------

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 389

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.