Jedro

Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti daje sodišče glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, če je tožba vložena pravočasno (77. člen ZTLR), zato so pri obravnavanju tožbe zaradi motenja posesti to odločilna dejstva, ki jih mora ugotoviti sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne prvemu sodišču v nov postopek.

O stroških pritožbe bo odločeno s končnim sklepom.

Obrazložitev

Prvo sodišče je štelo za dokazano, da je toženka dne 1.4.1993 zorala del tožnikovega travnika in na tej podlagi zaključilo, da je motila njegovo posest tega zemljišča. Toženki je naložilo z izpodbijanim sklepom, da je dolžna vzpostaviti prejšnje stanje s tem, da preorano zemljišče poravna in zaseje s travo (vzpostavi travnato rušo), povrniti tožniku 17.750,00 SIT stroškov postopka in v prihodnje opustiti motitvena dejanja.

Sklep prve stopnje izpodbija tožena stranka. Uveljavlja pritožbene razloge po 1., 2. in 3. točki I. odstavka 353. člena ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da naj sklep spremeni tako, da bo zavrnilo tožbeni zahtevek. Podredno predlaga višjemu sodišču, da naj sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje prvostopnemu sodišču. Zmoten je zaključek, da je zemljišče zorala toženka, ker za kaj takega ni bilo razlogov ter ga je zoral A. Š. tako, kot vsako leto orje za F. T. ob meji tožnikovega travnika, ki ga ima v najemu. A.Š. je sporno dejanje zanikal, da se ne bi zameril tožniku. Sodišče je zato napačno ocenilo izjavo F.T., ko je le povedala, da A.Š. ni videla orati, ker je pisno izjavila, da je A.Š. plačala za njegovo storitev. Tožnik ni mogel fotografirati toženke s traktorjem in plugom dne 1.4.1993, ker takrat ni orala temveč branala na njivi, kar bodo potrdile priče. Iz previdnosti toženka ugovarja tudi zastaranje.

Pritožba je utemeljena.

Sporno je ostalo predvsem vprašanje, ali je tožena stranka neposredno, s plugom in traktorjem, tako kot to trdi tožnik, dne 1.4.1993 orala svojo parcelo št. 2815 (njiva) k.o. Ž. in takrat zaorala v spornem obsegu v tožnikov travnik parc. št. 2816 iste k.o. Tožnik namreč trdi, da toženka z oranjem sili v njegov svet in vsako leto razširi njivo za kakšno brazdo. Če je to res, potem tudi sodišče druge stopnje ne bi dvomilo v resničnost tožnikovih trditev o takih posegih toženke v letošnjem letu in bi tudi pritrdilo sklepanju prvega sodišča, da gre za protipravno (motitveno) dejanje toženke.

Vendar se take trditve ne skladajo z dejstvom, da naj bi pas njive ob meji s tožnikovim travnikom uživala F.T., kakor to navedena pove kot priča in potrdi priča A. Š.. Nelogično je zato in premalo pojasnjeno, zakaj naj bi preorala toženka v letošnjem letu ta del njive, ki ga ima v užitku F.T. in naj bi ga posadila potem, ko je bil preoran, njena hči M.T. in ne toženka. Za tako sklepanje niti v navedbah tožeče stranke ni zadostne opore, ko niti ne pojasni, zakaj je prepričana, da je neposredno orala toženka ter bi tožnika moralo sodišče vsaj zaslišati v nadaljnjem dokaznem postopku o tem spornem dejstvu. Izpovedba priče A. Š., da je videl kritičnega dne toženko s traktorjem in plugom na njivi ostaja ob navedenih dejstvih premalo pojasnjena in je iz razlogov, ki jih navaja tožena stranka v pritožbi, tudi vprašljiva. Potrebno bo ponovno zaslišati to pričo, kakor tudi pričo F. T. in morebiti kot pričo tudi M. T., da bo glede spornih vprašanj prvo sodišče dopolnilo, preiskusilo in razjasnilo njihove izpovedbe in končno tudi pravdni stranki, če bo prvo sodišče po izvedenih teh dokazih spoznalo, da je treba izvesti še dokaz z zaslišanjem strank. Nejasen je ugovor toženke o zastaranju ter očitno toženka smatra, da tožba ni bila vložena pravočasno tako, da ni bila izpolnjena ta procesna predpostavka. O pravočasnosti tožbe (77. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur.l.SFRJ št. 6/80 in 36/90) sicer na podlagi dosedanjih podatkov v spisu ni mogoče dvomiti, vendar se bo moralo prvo sodišče pri ponovnem odločanju jasno opredeliti tudi do tega vprašanja.

Sodišče druge stopnje je spoznalo, da je podan iz navedenih vzrokov predvsem pritožbeni razlog nepopolno in premalo prepričljivo pojasnjenega dejanskega stanja, zaradi česar je izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo prvemu sodišču v nov postopek (tretja točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur.l.SFRJ št. 4/77 do 27/90). O stroških toženkine pritožbe bo zato odločalo sodišče s končnim sklepom (tretji odstavek 166. člena ZPP). Oba v obrazložitvi tega sklepa omenjena zvezna predpisa je sodišče uporabilo kot republiška na podlagi določila prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 1/91-I).