Jedro

V tej zadevi je bistveno le to, ali je bilo v isti zadevi že odločeno, tega, da je bilo že pravnomočno odločeno, pa tožeča stranka ne zanika, hkrati pa tudi ni izkazano, da bi se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v nepravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah v zadevi N ... zaradi predloga za razdelitev skupnega premoženja.

2. V obrazložitvi sklepa tožena stranka navaja, da je tožnik po skrbnici vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožena stranka pa je z vpogledom v odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2684/2017 z dne 20. 10. 2017, ki je postala pravnomočna 27. 11. 2017, ugotovila, da je bila prošnja istega tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Domžalah N ... zavrnjena. Tožena stranka je z vpogledom v sklep Okrajnega sodišča v Domžalah N ... z dne 31. 1. 2020 ter v nepravdni vpisnik tega sodišča ugotovila, da gre za isti nepravdni postopek med istimi strankami, ki se sedaj vodi pod št. N ... .

3. Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na četrto točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kjer je določeno, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Tožena stranka je ugotovila, da gre za zahtevek, o katerem je bilo že v celoti odločeno, tožniku je bila izdana zavrnilna odločba, ki je že pravnomočna. Razlog za zavrnitev brezplačne pravne pomoči je bil tedaj neizpolnjevanje vsebinskega kriterija iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči. Tožnik vlaga smiselno enak zahtevek za zastopanje v nepravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. N ... (prej N ...). V omenjeni nepravdni zadevi je dejansko stanje ostalo nespremenjeno, prav tako se ni spremenila pravna podlaga zahtevka, saj gre v obeh primerih za postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči po nespremenjenih določbah ZBPP, o čemer je tožena stranka predhodno že meritorno pravnomočno odločila. Glede na dejstvo, da je bila prošnja neutemeljena že v predhodnem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, je neutemeljena tudi predmetna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v istem postopku.

4. Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka protizakonito zavrača njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tudi v postopku Okrajnega sodišča v Domžalah, ki se sedaj vodi pod št. N ... in teče zaradi razdelitve skupnega premoženja. Odločba BPP 2684/2017 z dne 20. 10. 2017 je bila po njegovem mnenju nezakonita, ker se nista upoštevala 49. in 51. člen ZUP in je tedaj šlo za absolutno bistveno kršitev določb postopka. Posledično temu je tudi sedaj izpodbijani sklep nezakonit, ker se sklicuje na prejšnjo nezakonito odločbo, ki temelji tudi na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Po mnenju tožnika so vse odločitve tožene stranke od leta 2002 dalje protizakonite, posledično pa tudi vse odločitve sodišč v Ljubljani, Domžalah, Kamniku in Celju. Nikjer ni bil deležen enakopravnega obravnavanja. V duševni in socialni stiski je prepuščen samemu sebi. Tožnik predlaga, naj sodišče po opravljeni obravnavi, na kateri naj zasliši tožnika in po potrebi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in skrbnico tožnika, odpravi izpodbijani sklep in ugodi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ali pa naj vrne zadevo v ponovno odločanje toženi stranki. Smiselno predlaga tudi brezplačno pravno pomoč v tem upravnem sporu.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Domžalah predhodno že zavrnjena, pri tej novi prošnji pa gre za isto sodno zadevo, pred istim sodiščem, med istimi strankami in za obravnavanje istega historičnega dogodka oziroma dejanskega stanja. Ker je bila prošnja tožnika vsebinsko neutemeljena že v predhodnem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, je neutemeljena tudi nova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Dokazi, na katere se sklicuje tožnik, so pavšalni, neutemeljeni in substativno nerelevantni. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in odloči, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

6. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da se je znašel v duševni in socialni stiski in tega tožena stranka oziroma sodišča nočejo videti. Vse odločitve tožene stranke so posledično protizakonite. Tožnik je zoper več odločb tožene stranke vložil tožbe in predlagal, naj se mu postavi začasnega skrbnika, vendar od sodišča ni prejel nobene odločitve. Tožnik je v postopkih delitve premoženja zahteval svoje premoženje kot enakopraven družabnik skupne obrti, sklenjene s starši. 7. Tožba ni utemeljena.

8. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bila o isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Iz navedenega razloga so bile podane okoliščine, zaradi katerih je bilo treba zahtevo tožeče stranke zavreči. Sodišče glede navedenega v celoti sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na odločitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da gre za zahtevek za brezplačno pravno pomoč o zadevi, v kateri je bilo glede brezplačne pravne pomoči že odločeno, saj je bila tožniku izdana v zvezi s tem zavrnilna odločba, ki je pravnomočna. Razlog za zavrnitev brezplačne pravne pomoči je bil tedaj neizpolnjevanje vsebinskega kriterija iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, tožnik pa je smiselno vložil enak zahtevek za zastopanje v nepravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. N ... (prej N ...) in glede na dejstvo, da je bila prošnja neutemeljena že v predhodnem postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, je neutemeljena tudi predmetna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v istem postopku.

9. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v tožbi niti ne zanika ugotovljene okoliščine, da je bilo o isti zadevi enkrat z odločbo tožene stranke že odločeno, pač pa izraža nestrinjanje z vsebino pravnomočne odločbe o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, zaradi katere je bila tudi nova zahteva za brezplačno pravno pomoč zavržena. Sodišče pa se v tem upravnem sporu ne more opredeljevati do tega, ali je bila odločba tožene stranke Bpp 2684/2017 z dne 20. 10. 2017 pravilna, saj je ta odločba že pravnomočna in jo je možno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. Ostale tožnikove navedbe pa so za ta upravni spor nerelevantne, saj se ne nanašajo na to, da odločba Bpp 2684/2017 z dne 20. 10. 2017 ne bi bila pravnomočna. Pri obravnavani zadevi ne gre za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč za kakšen drug sodni postopek. Iz navedenih razlogov so nerelevantne tožbene navedbe o tem, da so vse odločitve tožene stranke od leta 2002 dalje protizakonite. V tej zadevi je bistveno le to, ali je bilo v isti zadevi že odločeno, tega, da je bilo že pravnomočno odločeno, pa tožeča stranka ne zanika, hkrati pa tudi ni izkazano, da bi se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila.

10. Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je štelo, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno. V konkretnem primeru namreč ni sporno to, da je bilo v isti zadevi enkrat z zavrnilno odločbo že pravnomočno odločeno in izključno to dejstvo je bilo podlaga za odločitev tožene stranke. Ker je v tem delu dejansko stanje nesporno in izhaja tudi iz podatkov upravnega spisa, je imelo sodišče podlago za to, da je lahko na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

11. Ker tožnik ni zahteval povrnitve stroškov postopka, sodišče ni posebej odločalo o stroških postopka, ne glede na to, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo predlagala, naj vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

12. Zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči za ta upravni spor je stvar posebnega upravnega postopka in je bilo o njej že odločeno s sklepom št. Bpp 34/2021-4 z dne 23. 2. 2021 in sicer je bila prošnja zavržena.

13. V zadevi je bilo odločeno po sodniku posamezniku na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.