Jedro

Pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku mora biti ne samo novo (da izvira iz časa, ko je nastala pravica za vložitev revizije) temveč tudi posebno, v njem mora biti navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo revizijo tožeče stranke, ker njena pooblaščenka ob vložitvi revizije ni predložila novega pooblastila za vložitev izrednega pravdnega sredstva.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in nadaljuje s postopkom revizije. Navaja, da je hkrati z revizijo pooblaščenec tožeče stranke predložil pooblastilo za vložitev in „vodenje postopka“ revizije, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče pooblastilo prejeti. Po mnenju tožeče stranke to potrjuje tudi dejstvo, da je bila revizija poslana nasprotni stranki, ki je podala nanjo odgovor. Naproša, da sodišče ponovno preveri, ali se pooblastilo nahaja v spisu. Če se ta ne nahaja v spisu, se tožeča stranka zavezuje, da ga bo predložila v originalu, sedaj s pritožbo pa vlaga fotokopijo pooblastila, ki je bilo priloženo reviziji z dne 8. 6. 2009. 3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo relevantne določbe Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami, od tu ZPP): Po določbi 2. odstavka 95. člena ZPP se mora za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. To pa pomeni, da mora biti pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku ne samo novo (da izvira iz časa, ko je nastala pravica za vložitev revizije) temveč tudi posebno, v njem mora biti navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije. Tudi s tem se izraža zakonodajalčev poudarek, da so izredna pravna sredstva izjema, saj predstavljajo poseg v pravnomočnost sodne odločbe. Zato naj bo odločitev za vložitev izrednega pravnega sredstva rezultata posebnega preudarka stranke, pa tudi njenega odvetnika, ki mora stranko pred prevzemom zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v skladu s pravili odvetniške etike spet posebej opozoriti na stroškovni vidik, kar nujno vsebuje tudi oceno možnosti za uspeh (1).

6. Iz pravdnega spisa izhaja, da tožeča stranka 8. 6. 2009 hkrati z revizijo ni predložila sploh nobenega pooblastila. To jasno in nedvoumno izhaja iz dohodnega žiga (vloga je bila prejeta v treh izvodih brez prilog) in iz popisa ter vsebine spisa ter prilog. Sklepanje tožeče stranke, da je bilo v resnici drugače, ker je bila revizija poslana toženi stranki, je napačno. Pritožbeno sodišče je na prošnjo tožeče stranke to „ponovno preverilo“, z vpogledom v predmetni pravdni spis pa bi to kadarkoli lahko storila tudi tožeča stranka sama.

7. Pripravljenost naknadno predložiti pooblastilo je brez učinka. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno ravnalo, ko je revizijo tožeče stranke zavrglo brez poziva odvetnici, da (ustrezno) pooblastilo predloži (5. odst. 98. čl. ZPP).

8. Na podlagi 2. točke 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.

Glej več v Galič A., v Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list, Ljubljana 2006, 1. knjiga, str. 396.