- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep I Cp 131/2007
ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.131.2007 Civilni oddelek
Povzetek
- Upravičen interes za vpogled v zbirko listinAli je vlagatelj zahteve izkazal upravičen interes za vpogled v zbirko listin glede nepremičnin, ki jih je imel v lasti dolžnik?
- Pogoji za vpogled v zbirko listinKateri so pogoji, ki jih mora izpolniti predlagatelj, da lahko pridobi vpogled v zbirko listin po ZZK-1?
- Vpis lastnine v zemljiški knjigiKako vpliva vpis lastnine v zemljiški knjigi na pravico do vpogleda v zbirko listin?
- Razpolaganje z nepremičninoAli je dolžnik razpolagal z nepremičnino pred smrtjo in kako to vpliva na upravičen interes upnika?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Po določbi 196. člena ZZK-1 je pogoj za vpogled v zbirko listin, da predlagatelj izkaže upravičen interes. Upravičen interes je res širši od pravnega interesa in bi ga gotovo imel upnik v primeru, da bi dolžnik razpolagal z nepremičnino in bi bili zaradi razpolaganja izpolnjeni pogoji za spodbijanje dolžnikovih dejanj. Vendar pa to ne pomeni, da zadošča že zatrjevanje, da je morda do takega razpolaganja prišlo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Predlagatelj sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v S. je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo za odobritev vpogleda v zbirko listin - vl.št. 687 k.o. D.. Ugotovilo je, da vložnik zahteve nima upravičenega interesa za vpogled v zbirko listin, saj pokojni K. Z., dolžnik vlagatelja zahteve, ni bil nikoli vpisan kot lastnik pri predmetnih nepremičninah.
Vlagatelj zahteve se zoper sklep pritožuje in v pritožbi navaja, da je zaključek sodišča napačen. Pok. Z. je namreč živel na naslovu K. 73 v D., v stanovanju, ki je v zemljiški knjigi vpisano kot lastnina pokojnikove žene A. Z.. Vpis lastnine je bil opravljen pod Dn.št.. Predlagatelj želi ugotoviti, ali je njegov dolžnik pred smrtjo razpolagal s stanovanjem. Stanje v zemljiški knjigi je bilo do leta 2004 neurejeno, zato ne držijo razlogi sodišča, da pok. Z. nikoli ni bil vpisan kot lastnik. Vpis je bil v letu 2004 izveden direktno na A.Z., ki se je takrat lahko izkazala z verigo pogodb in obstaja velika verjetnost, da je Z. s stanovanjem pred smrtjo razpolagal in ga prenesel na svojo soprogo. Pritožnik zato meni, da ima upravičen interes, da mu sodišče dovoli vpogled v zbirko listin.
Pritožba ni utemeljena.
Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da predlagatelj ni izkazal upravičenega interesa za vpogled v zbirko listin za vl.št. 687 k.o. D., podvložek št. 687/4, to je glede nepremičnin, last A. Z.. Iz razlogov sklepa izhaja, da je predlagatelj upnik pokojnega K. Z. in ne zemljiškoknjižne lastnice nepremičnine. Po določbi 195. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) so javni vsi vpisani podatki v glavni zemljiški knjigi, po določbi 196.člena ZZK-1 pa je pogoj za vpogled v zbirko listin, da predlagatelj izkaže upravičen interes. Upravičen interes je res širši od pravnega interesa in bi ga gotovo imel upnik v primeru, da bi dolžnik razpolagal z nepremičnino in bi bili zaradi razpolaganja izpolnjeni pogoji za spodbijanje dolžnikovih dejanj. Vendar pa to ne pomeni, da zadošča že zatrjevanje, da je morda do takega razpolaganja prišlo. Iz vpisa v glavni zemljiški knjigi izhaja, da se je A. Z. vpisala v zemljiško knjigo na podlagi potrdila o potrditvi etažnega načrta GURS in na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 15.1.1992, št. OV 15460/92 v zvezi s 6. členom ZPPLPS ter 2. členom ZLNDL. Po določbi 2.odstavka 150. člena ZZK-1 lahko zadnji pridobitelj pravice pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, zahteva vknjižbo pravice neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika. O glavnem vpisu se v informatizirano zemljiško knjigo med ostalim vpišejo tudi listine, ki so bile podlaga za vpis (178. člen ZZK-1). Povedano pomeni, da bi bilo v primeru, da bi obstajala t.i. veriga prenosov, v glavni zemljiški knjigi to tudi vpisano in bi bila listina, s katero bi dolžnik razpolagal z nepremičnino, če bi dejansko obstajala, razvidna že iz samega vpisa. Ker iz vpisa v zemljiško knjigo ne izhaja, da bi taka listina obstajala, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da predlagatelj pravnega interesa za vpogled v zbirko listin ni izkazal. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo tudi nobenih kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353.člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37.členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom ZZK-1).
Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.