Jedro

Iz tožnikovih navedb tako v postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč kot v tožbi izhaja, da ima več nerešenih spornih vprašanj z najemodajalko, ki pa jih ne more ustrezno pravno kvalificirati. Za takšen primer ZBPP predvideva pravno svetovanje, ki je namenjeno prav proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča Mariboru, št. Bpp 956/2015 z dne 17. 7. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z odprtimi vprašanji, ki jih ima z najemodajalko. Organ za brezplačno pravno pomoč je prebral navedbe prosilca in pregledal predložene listine in na osnovi tega zaključil, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnik v svoji prošnji navaja, da bi v sodnem postopku rad razčistil naslednja vprašanja: spreminjanje višine stroškov brez dokazil, da so stroški resnično višji, neizdajo računa pri plačilu najemnine in stroškov ter odpoved najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas s strani najemodajalke, pri čemer ni izkazala krivdnega razloga. Glede tega organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da tožnik ne more v sodnem postopku zahtevati izdaje računa za plačilo najemnine in stroškov, saj so ti določeni v najemni pogodbi v višini 120,00 € mesečno. Če najemodajalka zahteva plačilo višjih stroškov, je ona tista, ki mora izkazati za to pravno podlago in zahtevati višje plačilo v sodnem postopku. Ona je tudi tista, ki mora sprožiti sodni postopek zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja, kolikor se tožnik s tem ne strinja. Tožnik po oceni organa za brezplačno pravno pomoč ni aktivno legitimiran za sprožitev sodnih postopkov, v katerih bi urejal izpostavljena vprašanja, zato je njegovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnil. Tožnik v vloženi tožbi meni, da je izpodbijana odločitev nepravilna, saj je svojo prošnjo za brezplačno pravno pomoč dopolnil, kot mu je bilo naloženo. Gre za problem višine stroškov, plačila najemnine ter odpoved najemne pogodbe. Razen tega sta s sosedom ugotovila tudi krajo pri elektriki. Navaja, da ima z najemodajalko in upraviteljico več sporov, saj jih ta tudi verbalno napada. Vztraja pri tem, da so stroški vsak mesec višji in zato ne dobi nobenega potrdila, v čemer je samovolja najemodajalke. Ta mu je tudi dejala, da če ne bo plačal vsega, lahko kar odide. To je težko izvedljivo, saj lahko ostane na cesti. Razen tega stanovanje že dalj časa ni funkcionalno, o čemer lahko predloži tudi dokazila. Ko je na to opozoril najemodajalko, je ta rekla, da mora biti stanovanje kot novo, ko se bo izselil. To ga skrbi, saj zaradi slabega stanja oken, teče voda po stenah. Ker s pogovori nič ne doseže, se je odločil za tožbo, saj se počuti oškodovanega zaradi početja najemodajalke in upraviteljice stanovanja. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

V dopolnitvi tožbe je tožnik še pojasnil, da so mu na silo zamenjali ključavnico in se je zato moral odseliti. Meni, da ima dovolj razlogov za tožbo.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

Tožnik je dne 30. 6. 2015 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri navaja, da jo vlaga zaradi vložitve tožbe zoper najemodajalko, ki „krši vse možno“. Po prejemu te prošnje je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika pozval, naj svojo prošnjo dopolni tako, da predloži kopijo najemne pogodbe in navede, kaj želi uveljavljati v sodnem postopku oziroma katera sporna vprašanja želi rešiti. Tožnik je na ta poziv odgovoril z dopolnitvijo prošnje, v kateri je pojasnil, da gre za problem spreminjanja višine stroškov brez dokazil, da so stroški resnično višji, da pri plačilu najemnine stroškov ne dobi računa oziroma dokazil o tem, kolikšna je dejanska poraba ter zaradi odpovedi najemne pogodbe, ki je bila sklenjena za nedoločen čas. Priložil je tudi najemno pogodbo. Po prejemu te dopolnitve je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo zavrnil. Brezplačna pravna pomoč se po ZBPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Oblike brezplačne pravne pomoči določa 26. člen ZBPP, ki v prvem odstavku pravi, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje; za sestavo overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 26. člena ZBPP).

Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP).

Za pravno svetovanje iz prvega odstavka tega člena se šteje proučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

Brezplačna pravna pomoč se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako, da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (1., 2. in 3. alinea drugega odstavka 28. člena ZBPP).

V vloženi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnik navaja, da želi vložiti tožbo zoper najemodajalko, a kot izhaja iz zgoraj citiranih določb ZBPP, lahko organ za brezplačno pravno pomoč po proučitvi zadeve določi drugačno obliko in obseg brezplačne pravne pomoči glede na okoliščine zadeve in glede na to, da bo dosežen pričakovani rezultat. Iz tožnikovih navedb tako v postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč kot v tožbi izhaja, da ima tožnik več nerešenih spornih vprašanj z najemodajalko, ki pa jih ne more ustrezno pravno kvalificirati. Za takšen primer pa ZBPP predvideva pravno svetovanje, ki je namenjeno prav proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

Te določbe in zgoraj citiranih določb 28. člena ZBPP, ki organu za brezplačno pravno pomoč omogočajo, da določi ustrezno obliko in obseg brezplačne pravne pomoči, pa organ pri svoji odločitvi ni upošteval, kar pomeni, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo. Glede na to je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in glede na konkretne okoliščine obravnavane zadeve določiti primerno obliko in obseg brezplačne pravne pomoči, upoštevajoč pri tem tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.