Jedro

V izreku odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana borzno posredniške družbe morajo biti določno navedena dejanja, ravnanja in okoliščine, ki so razlog za odvzem dovoljenja, sicer pravilnosti in zakonitosti odločbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba tožene stranke se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju tožena stranka) je z odločbo odvzela S.R. (v nadaljevanju tožnik) dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe.

Tožnik je vložil tožbo, s katero izpodbija odločbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 25. člena ZUS v zvezi z drugim odstavkom 324. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Uradni list RS št. 56/99, 31/2000 in 52/02). Predlaga, naj Vrhovno sodišče odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožba je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da vztraja pri svojih navedbah v izpodbijani odločbi in odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja in predlagala, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 3. točke prvega odstavka 367. člena ZTVP-1 mora izrek odločbe o odvzemu dovoljenja obsegati določen opis dejanja, ravnanj in okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja. Tožnik v tožbi utemeljeno opozarja, da izrek izpodbijane odločbe tej zakonski zahtevi ni zadostil. V njem je tožena stranka namreč zapisala, da tožniku odvzema dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, "ker je huje kršil dolžnosti člana uprave iz 87. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev, s tem da kot predsednik uprave družbe ..., v obdobju od marca 1997 do aprila 2001 ni zagotovil, da bi družba poslovala v skladu s pravili o varnem in skrbnem poslovanju, ki so določeni v Zakonu o trgu vrednostnih papirjev in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, zaradi česar je strankam te družbe nastala premoženjska škoda". Tak izrek je popolnoma abstrakten in ne vsebuje niti enega določenega dejanja ali ravnanja tožeče stranke, ki bi bilo po ZTVP-1 razlog za odvzem dovoljenja. Tisti del, ki govori o kršitvi pravil varnega in skrbnega poslovanja, je zgolj prepis dela prvega odstavka 87. člena ZTVP-1, ne da bi bilo določno navedeno, katera pravila in katere predpise, izdane na podlagi ZTVP-1, je tožnik kršil, in s katerimi dejanji ali ravnanji je to storil. V drugem delu, ki govori o nastanku škode za stranke borzno posredniške družbe, pa ni določno navedeno niti komu konkretno je nastala kakšna škoda niti kolikšna škoda je nastala.

Odločba s takim izrekom ne omogoča preizkusa njene pravilnosti in zakonitosti. Tako je Vrhovno sodišče ugotovilo, da tožena stranka pri izdaji odločbe ni ravnala po pravilih postopka, kar je bistvena kršitev določb postopka (2. točka prvega odstavka 25. člena ZUS).

Zato je na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 60. člena ZUS odpravilo izpodbijano odločbo in v skladu z določbo drugega odstavka 60. člena ZUS vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek.

Določbe ZUS je pri tem uporabilo na podlagi drugega odstavka 324. člena ZTVP-1. Če se bo tožena stranka ponovno odločila, da tožniku odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe, bo morala v izreku odločbe določno navesti, katera so tista njegova dejanja in ravnanja, ki so podlaga za odvzem dovoljenja. Samo tako bo mogoč preizkus pravilnosti in zakonitosti odločbe.

Ker je bil preizkus zakonitosti zaradi nedoločenega izreka odločbe nemogoč, se Vrhovno sodišče ni spuščalo v presojo tožbenih navedb o samem obstoju kršitev, ki naj bi bile razlog za odvzem dovoljenja, in o ustreznosti izrečene sankcije.