Jedro

Vprašanje, kdo od univerzalnih dedičev, ki lahko z dedovanjem na podlagi zakona (na novo) vstopi v pogodbeno razmerje s preživljancem, bo prevzel pogodbene obveznosti pokojnega preživljalca (prvi odstavek 563. člena OZ), in vprašanje morebitne razveze pogodbe po zakonu (drugi odstavek 563. člena OZ) ne vpliva na procesno nasledstvo v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ponovni predlog tožene stranke za prekinitev postopka z dne 10. 3. 2025 po ugotovitvi, da še ni znano, kdo bodo dediči po pokojnem tožencu in da je imel toženec v pravdi pooblaščenca. Zavzelo je stališče, da pogodba o dosmrtnem preživljanju ustvarja pravice in obveznosti tudi za univerzalne pravne naslednike. Naknadna privolitev univerzalnih pravnih prednikov preživljalca za vstop v pogodbo ne preprečuje normalnega teka pravdnega postopka za ugotovitev ničnosti sporne pogodbe.

2.Pritožbo zoper sklep vlagajo dediči po pokojnem tožencu. Predlagajo spremembo sklepa tako, da se postopek prekine do odločitve dedičev, ali bodo prevzeli pravice in obveznosti toženca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Predlagajo, naj se stroški pritožbenega postopka naložijo v plačilo tožeči stranki. Navajajo, da je materialnopravno zgrešeno stališče sodišča prve stopnje, da se lahko odloča o ničnosti pogodbe ne glede na to, ali bodo dediči soglašali s prevzemom pravic in obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. O ničnosti pogodbe je v sodnem postopku mogoče odločati le, če obstajajo stranke pogodbe in stranke postopka. V tem trenutku še ni znano, ali kdo od dedičev pokojnega toženca soglaša z vstopom v pogodbeno razmerje, ki je predmet pravde. Ker še nihče ni vstopil v pogodbeno razmerje, po materialnem pravu ni nasledstva in na strani toženca še ni procesnega nasledstva. Zato je treba pravdni postopek prekiniti. Če dediči preživljalca ne bodo soglašali s prevzemom pravic in obveznosti po pogodbi, se bo ta razvezala po zakonu. Pravnega interesa za pravdo ne bo več.

3.Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj jo višje sodišče zavrne in naloži stroške pritožbenega postopka v plačilo toženi stranki. Navaja, da so dediči pokojnikovi univerzalni pravni nasledniki. Univerzalno pravno nasledstvo vključuje materialno in procesno nasledstvo. Vstopu v pravdo se dediči ne morejo upreti niti se mu izogniti. Do procesnega nasledstva je prišlo ne glede na to, ali bo prišlo tudi do materialnopravnega nasledstva.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po 205. členu ZPP1, se pravdni postopek med drugim prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca. V obravnavani zadevi po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne gre za tak primer, saj je imel toženec v pravdi pooblaščenca.

6.Smrt stranke med visečnostjo pravde privede do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega pravnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do procesnega nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Tedaj dediči vstopijo v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. Dedič postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku2. Dedovanje je podlaga za dedičev vstop v zapustnikov položaj tako glede pravic kot obveznosti. Na naslednike preidejo tudi vse pravice prednika iz procesnopravnega razmerja. Dediči vstopijo v pravdo ex lege v trenutku smrti zapustnika. V tem trenutku so še neznani, pooblaščenec pa že deluje zanje. Če dediči pozneje tudi formalno vstopijo v pravdo, ta vstop ni konstitutivnega, ampak le deklaratornega značaja. Dediči niso pravdna stranka šele od vstopa, ampak že od smrti dalje3.

7.Procesnega nasledstva ni zgolj pri nepodedljivih pravicah, to je tistih, ki za življenja niso prenosljive ali so vezane na življenje zapustnika. Te se ne morejo dedovati. Kjer ni možno dedovanje, tudi procesnega nasledstva ni4. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Predmet tožbenega zahtevka je obligacijsko pravni spor v zvezi z veljavnostjo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, glede katere je bila tožba vložena pred smrtjo toženca. Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za obe pogodbeni stranki in njune univerzalne pravne naslednike (prvi in drugi odstavek 125. člena OZ5). Zaradi smrti preživljalca ne prenehajo njegove obveznosti, ki so nastale na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Celotno pravno razmerje med pogodbenima strankama, medsebojne pravice in obveznosti, obstajajo še naprej in se z dedovanjem prenesejo na preživljalčeve dediče6. Z drugimi besedami: prenos pogodbenih obveznosti na univerzalne pravne naslednike prvega dednega reda je po materialnem pravu možen. S tem so podani pogoji tudi za procesno nasledstvo dedičev preživljalca v pravdi, katere predmet je ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ob dejstvu, da je preživljalca v pravdi zastopal pooblaščenec, pogojev za prekinitev postopka na ničnost pogodbenega razmerja po prvem odstavku 205. člena ZPP ni.

8.Po specialni določbi 563. člena OZ o prenehanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju je po preživljalčevi smrti treba rešiti vprašanje prenosljivosti njegovih obveznosti na dediče. Obligacijsko pravno razmerje (pogodba o dosmrtnem preživljanju), ki je pogoj za odločbo o glavni stvari (odločanje o ničnosti pravnega posla), je kljub smrti preživljalca še vedno podano. Znani sta tudi pogodbeni in s tem pravdni stranki. Vprašanje, kdo od univerzalnih dedičev, ki lahko z dedovanjem na podlagi zakona (na novo) vstopi v pogodbeno razmerje s preživljancem, bo prevzel pogodbene obveznosti pokojnega preživljalca (prvi odstavek 563. člena OZ), in vprašanje morebitne razveze pogodbe po zakonu (drugi odstavek 563. člena OZ) ne vpliva na procesno nasledstvo v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Ne gre za predhodno vprašanje, od katerega bi bilo odvisno, ali je obravnavana pogodba o dosmrtnem preživljanju nična (veljavna). Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni pogojev za odreditev prekinitve postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP7. Obstoj pravnega razmerja, ki je pogoj za odločanje o glavni stvari, mora biti podan ob odločanju. Ne zadostuje, da bi se to razmerje šele oblikovalo. Prekinitev postopka, da bi se počakalo na oblikovalno odločbo (izjavo dedičev o privolitvi za vstop v pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju po zakonu), ne pride v poštev8.

9.Odločitev je torej pravno pravilna in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10.Odločanje o stroških pritožbenega postopka o procesnem sklepu je ob smiselni uporabi 164. člena ZPP pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.

2Rijavec, v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 287.

3VSRS II Ips 144/2014 z dne 26. 11. 2015.

4Rijavec kot zgoraj, strani 288 do 289.

5Zakon o obligacijskih razmerjih, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami.

6Podgoršek, v: Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), tretja knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 564, tudi sodna praksa: VSL I Cp 3152/2016 z dne 29. 3. 2017.

7Sodišče lahko med drugim odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP).

8Rijavec, kot zgoraj, stran 307.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 125, 125/1, 125/2, 563, 563/1, 563/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.