Jedro

Za odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med starša je treba ugotoviti preživninske zmožnosti in ne premoženjsko stanje staršev. Treba je ugotoviti realne zmožnosti staršev za pridobivanje dohodka: upošteva se njune zmožnosti za zaslužek v danem okolju glede na izobrazbo, strokovno usposobljenost, izkušnje, zdravstveno stanje.

Namen postopka za določitev preživnine je, da se zagotovi ustrezen standard otroku, ne pa urejanje premoženjskih razmerij med staršema.

Namen preživnine za polnoletnega otroka je, da se mu omogoči uspešno šolanje: če preživninske zmožnosti staršev to omogočajo, mu je treba zagotoviti tak standard, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. V okoliščinah konkretnega primera, ko imata starša res dobre preživninske zmožnosti, predlagatelj pa študira medicino, ki zahteva velik angažma študentov (kar je splošno znano) in je pri študiju zelo prizadeven (njegova povprečna ocena presega 9), nasprotna udeleženka neupravičeno zahteva, da z lastnim delom pridobiva sredstva za preživljanje in s tem zmanjšuje preživninsko obveznost staršev.

Namen starševske skrbi in vzgoje je razvoj otroka v samostojno osebnost, cilj je otrokova osamosvojitev. Starši od odraslih otrok ne morejo pričakovati, da bodo pomemben del prostega časa preživeli z njimi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "I. Nasprotna udeleženka A. A., roj. ... 1969, je za preživljanje predlagatelja B. B., roj. ... 2000 dolžna plačati: - za čas od oktobra 2019 do vključno februarja 2020 za vsak mesec še 20 EUR; - za čas od marca 2020 do vključno avgusta 2021 za vsak mesec še 65 EUR; - od septembra 2021 dalje 210 EUR mesečno, vse na transakcijski račun predlagatelja št. ..., odprt pri Banki, d. d. Do izdaje tega sklepa zapadlo preživnino je nasprotna udeleženka dolžna plačati v roku 15 dni, v bodoče dospele obroke preživnine pa do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnega mesečnega obroka dalje do plačila.

Tako določeno preživnino je nasprotna udeleženka dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih v vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin Vlade RS in obvestilu Centra za socialno delo."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (točka IV. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženci postopka krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je druga nasprotna udeleženka dolžna za preživljanje predlagatelja plačati za čas od septembra 2018 do januarja 2020 še 65 EUR mesečno, za čas od februarja 2020 do oktobra 2020 še 90 EUR mesečno, za čas od novembra 2020 do dneva izdaje sklepa za vsak mesec še 65 EUR, od izdaje sklepa dalje pa 210 EUR mesečno (točka I. izreka), kar je zahteval predlagatelj več, pa je zavrnilo (točka II. izreka). V točki III. izreka je odločilo, da mora predlagatelj povrniti stroške postopka prvega nasprotnega udeleženca (v nadaljevanju nasprotni udeleženec), v točki IV. izreka pa, da predlagatelj in druga nasprotna udeleženka (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) nosita vsak svoje stroške postopka.

2. Pritožuje se nasprotna udeleženka zoper točki I. in IV. izreka, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga višjemu sodišču, naj razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno naj sklep spremeni tako, da zahtevek predlagatelja za plačilo preživnine nad 145 EUR mesečno zavrne ter predlagatelju naloži plačilo njenih stroškov postopka.

Dejansko stanje glede premoženjskih zmožnosti nasprotnega udeleženca za plačilo preživnine je nepopolno ugotovljeno, ker sodišče ni zahtevalo predložitve najemnih pogodb za nepremičnine, ki jih je oddajal nasprotni udeleženec, ker ni opravilo poizvedb o bančnih računih nasprotnega udeleženca in poizvedb pri FURS, ali je imel račune v tujini. S tem je zagrešilo tudi kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 213. člena ZPP in po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je napačno uporabilo materialno pravo; ni pravilno porazdelilo preživninskega bremena med nasprotna udeleženca. Glede na bistveno boljše premoženjske razmere nasprotnega udeleženca bi moralo sodišče preživninsko obveznost porazdeliti v razmerju 1 : 5. Od polnoletnih otrok se utemeljeno pričakuje, da nekaj tudi sami prispevajo k svojemu preživljanju in bi moral predlagatelj v času trimesečnih počitnic določen čas, npr. mesec dni, delati. Ostalo bi mu dovolj časa, da se spočije. Tudi v času študija bi lahko dodatno delal (npr. na telefonskih informacijah na NIJZ, v bolnišnicah kot pomoč srednjemu medicinskemu kadru). Dokazil, da je opravljal klinično prakso, ni predložil, zato opravljanje prakse ne vpliva na čas, ko bi lahko del počitnic delal. Protispisen je zaključek sodišča, da predlagatelju za delo zmanjka časa. Tako prvi kot drugi letnik je zaključil konec junija in je imel tri mesece časa do študijskih obveznosti za naslednji letnik. Z zaključkom o pomanjkanju časa je sodišče storilo kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Napačna je odločitev sodišča glede poračuna preživnine za obdobje od 1. 9. 2018 dalje. Predlagatelju ves čas plačuje toliko, kot je pravnomočno odločeno, da mora plačevati sinu C. Ker med C. in predlagateljem niso bile zatrjevane spremenjene preživninske potrebe niti ni bila drugače ugotovljena preživninska zmožnost nasprotnih udeležencev, je neutemeljena razlika v preživnini, ki jo je sodišče zvišalo v korist predlagatelja, glede na preživnino, do katere je v istem obdobju upravičen C. Do oktobra 2019 sta predlagatelj in C. z njo imela enake stike in je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je določilo različni preživnini. Napačno je upoštevalo tudi obdobje, za katerega je doplačala razliko med plačanih 120 EUR in zvišano preživnino 145 EUR. Odločitev o doplačilu 90 EUR mesečno je v nasprotju z zaključkom sodišča, da njena preživninska obveznost znaša 210 EUR; prostovoljno je plačevala 145 EUR, sodišče pa ji je naložilo še 90 EUR preživnine. Tudi ni nobene podlage, da je sodišče potem, ko se je predlagatelj odločil, da bo imel manjši obseg stikov z njo, priznalo višjo preživnino. Za obdobje do 15. 4. 2019, ko je veljal Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), predlagatelj ni zatrjeval in dokazal, da bi obstajali pomembni razlogi, da zahteva plačilo preživnine v denarju. Za čas po uveljavitvi Družinskega zakonika (DZ) pa bi moralo sodišče upoštevati peti odstavek 183. člena DZ; ker je za predlagateljevo preživljanje poskrbela v svojem gospodinjstvu, je izkazala, da je na ta način voljna izpolnjevati svojo preživninsko obveznost. V nadaljevanju pritožbe nasprotna udeleženka pojasnjuje, kakšne dobičke naj bi si izplačeval nasprotni udeleženec, koliko je imel denarja na bančnih računih in v sefu, da ima delnice in prejema letne dividende itd. in trdi, da je sodišče vse to bistveno premalo upoštevalo pri porazdelitvi preživninskega bremena. Ker je napačno odločeno o dolžnosti plačila preživnine, je napačen tudi izrek o stroških postopka.

3. Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta na pritožbo odgovorila. Zavračata vse navedbe pritožnice in pritrjujeta izpodbijani odločitvi ter predlagata višjemu sodišču, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Kot pravilno navajata v odgovorih na pritožbo predlagatelj in nasprotni udeleženec, so materialnopravna podlaga izpodbijane odločitve določbe DZ, čeprav se je postopek začel še v času veljavnosti ZZZDR. Ker je bila prva prvostopenjska odločba v razmerju do predlagatelja razveljavljena, se v ponovljenem sojenju na podlagi drugega odstavka 290. člena DZ postopek nadaljuje po določbah DZ.

6. Enako kot mladoletne otroke, morata starša do dopolnjenega 26. leta starosti preživljati tudi polnoletne otroke, če redno opravljajo študijske obveznosti, niso zaposleni in vpisani v evidenco brezposelnih oseb (tretji odstavek 183. člena DZ). Pri določitvi višine preživnine sodišče upošteva otrokove potrebe ter materialne in pridobitne zmožnosti staršev (189. člen DZ) in določi tako preživnino, da se, ko gre za polnoletnega otroka, zagotovi zlasti stroške izobraževanja, prebivanja, hrane, oblačil in obutve, pa tudi oddiha, razvedrila in drugih potreb (190. člen DZ).

7. Neutemeljeni so očitki pritožbe, da bi moralo sodišče natančneje ugotoviti premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca. Za odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med starša je treba ugotoviti preživninske zmožnosti in ne premoženjsko stanje staršev. Treba je ugotoviti realne zmožnosti staršev za pridobivanje dohodka: upošteva se njune zmožnosti za zaslužek v danem okolju glede na izobrazbo, strokovno usposobljenost, izkušnje, zdravstveno stanje1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so preživninske zmožnosti obeh dobre. Dohodki nasprotne udeleženke v obdobju pred zaključkom glavne obravnave so znašali od 2.200 do 2.300 EUR, razen avta, ki je že starejši, večjega premoženja ni imela, plačevala je 250 EUR najemnine in običajne stanovanjske stroške ter preživnini za sina C. in hči D. v znesku 270 EUR. Po plačilu stroškov ji torej ostane več kot 1.000 EUR oziroma približno 1 neto mesečna plača v RS. Koliko natančno ima dohodkov nasprotni udeleženec, sodišče sicer ni uspelo ugotoviti, je pa zaključilo, da so njegove preživninske zmožnosti (precej) boljše od zmožnosti nasprotne udeleženke. Ti zaključki zadostujejo za sprejem materialnopravno pravilne odločitve. Oba starša imata na voljo zadostna sredstva za preživljanje otrok, vprašanje je le, kateremu bo po izpolnitvi preživninskih dolžnosti ostalo več za zadovoljevanje svojih potreb in interesov. Namen postopka za določitev preživnine je, da se zagotoviti ustrezen standard otroku, ne pa urejanje premoženjskih razmerij med staršema. Glede na ugotovljene dohodke in finančne obveznosti nasprotne udeleženke je višje sodišče prepričano, da zmore zagotoviti 210 EUR za potrebe predlagatelja mesečno, to je 35 % potreb predlagatelja, kolikor ji je naložilo prvostopenjsko sodišče (med udeleženci postopka ni sporno, da znašajo potrebe predlagatelja 600 EUR mesečno, brez počitnic v tujini in drugega nadstandarda, za kar predlagatelj plačila ne zahteva). Ali bo ostalo nasprotnemu udeležencu, ki mora predlagatelju zagotoviti veliko več denarja za njegove potrebe, več kot nasprotni udeleženki, za odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena ni odločilno. Nasprotna udeleženka se je izrekla o vsem, kar je relevantno za izpodbijano presojo, in sodišče je zavzelo stališče glede vseh bistvenih trditev in ugovorov. Uveljavljanih procesnih kršitev ni.

8. Neutemeljeno se nasprotna udeleženka zavzema, da bi ji sodišče določilo nižjo preživnino, ker bi lahko predlagatelj tudi sam nekaj zaslužil. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča v točki 25 izpodbijanega sklepa, da predlagatelj med študijskim letom večino časa porabi za študij medicine, pri katerem je nadpovprečno uspešen, ko nima študijskih obveznosti, pa potrebuje počitek. Namen preživnine za polnoletnega otroka je, da se mu omogoči uspešno šolanje: če preživninske zmožnosti staršev to omogočajo, mu je treba zagotoviti tak standard, da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. Preživninski napor, ki ga je dolžan nuditi starš polnoletnega otroka, je sicer skladno s sodno prakso manjši kot pri preživljanju mladoletnih otrok, vendar pa glede na ugotovljene preživninske zmožnosti staršem predlagatelja ne bo treba vlagati nobenega dodatnega napora, da mu bosta omogočila nemoten študij. V okoliščinah konkretnega primera, ko imata starša res dobre preživninske zmožnosti, predlagatelj pa študira medicino, ki zahteva velik angažma študentov (kar je splošno znano) in je pri študiju zelo prizadeven (njegova povprečna ocena presega 9), nasprotna udeleženka neupravičeno zahteva, da z lastnim delom pridobiva sredstva za preživljanje in s tem zmanjšuje preživninsko obveznost staršev. To bi bilo v nasprotju z namenom preživnine za polnoletnega otroka, saj delovna obremenitev ob rednem šolanju lahko ogrozi uspešno šolanje2, ko nima študijskih obveznosti, pa si predlagatelj „zasluži“ počitnice. Če pa bo med počitnicami kaj zaslužil, bo lahko zaslužek, glede na dobre zmožnosti staršev, da ga preživljata, porabil za nadstandard. Ob izkazani prizadevnosti in uspešnosti predlagatelja ni razloga, da mu sodišče ne bi verjelo, da opravlja klinično prakso. Glede na pritožbene navedbe višje sodišče še dodaja, da so študentje medicine, in še to le tisti v višjih letnikih, dodatno delali v času povečanih potreb v bolnišnicah in na NIJZ zaradi posledic epidemije Covid 19, kar pa se je umirilo, in znano je, da je počitniško delo študentov medicine v tujini v glavnem humanitarno, torej nič ali pa slabo plačano. Razen tega pa tudi, če bi (ali bo) predlagatelj kaj delal in zaslužil, zaslužek, glede na za plačano delo razpoložljiv čas, gotovo ne bi bil velik, zato ob izkazanih zmožnostih staršev za preživljanje, odločitev za znižanje preživninske obveznosti ne bi imela opore v materialnem pravu. Dejstvo, da sta se starša predlagatelja razšla, ne sme biti vzrok za zahtevo, da se predlagatelj deloma preživlja sam ob rednem študiju.

9. Zmotno pa je sodišče uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo tistih stroškov preživljanja predlagatelja, ki jih je nasprotna udeleženka krila neposredno. V sklepu II Ips 343/2017 je Vrhovno sodišče zavzelo jasno stališče, da mora sodišče takrat, ko otrok preživi pomemben del časa z nerazidenčnim staršem, od tistega dela preživninske obveznosti, ki ga krije, odšteti stroške, ki jih krije neposredno.

10. Do septembra 2018 so otroci nasprotnih udeležencev živeli izmenično en teden pri enem in en teden pri drugem, zato za ta čas nista dolžna plačevati preživnine v denarju. Od septembra 2018 do oktobra 2019 je predlagatelj pri mami preživel vsak drugi konec tedna od petka do nedelje, polovico vseh počitnic ter popoldneve ob torkih in četrtkih, od oktobra 2019 do marca 2020 pa vsak drugi konec tedna od petka do nedelje, polovico počitnic in vsak ponedeljek, ko je pri mami tudi prespal. V tem času so bili stiki tako obsežni, da je nasprotna udeleženka krila znaten del predlagateljevih potreb (stroške za hrano, higieno, vodo, elektriko in druge stroške bivanja, razvedrilo) neposredno. Pri mami je v tem času preživel več kot 30 % časa (4 dni na mesec čez vikende in do oktobra 2019 3 dni in 2 popoldneva, nato pa 4 dni med tednom ter polovico vseh počitnic, kar je najmanj 30 dni na leto).

11. Ob upoštevanju neizpodbijanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča o strukturi mesečnih stroškov v točki 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče meni, da je z neposrednim preživljanjem do oktobra 2019 pokrila razliko med 210 EUR in zneski, ki jih je ves čas plačevala. Tudi predlagatelju je plačevala toliko preživnine, kot jo je bila dolžna plačevati za sina C. Ugotovljeno je, da imata oba enake potrebe, in sicer 600 EUR mesečno, imela sta enak obseg stikov z nasprotno udeleženko in seveda so preživninske zmožnosti staršev za vse tri otroke enake. Prav ima pritožba, da glede na navedeno preživnini za C. in predlagatelja ne moreta biti različni.

12. Z oktobrom 2019, ko je predlagatelj začel študirati, pa se je spremenila struktura stroškov. Ker je veliko časa preživel na fakulteti in jedel „zunaj“, je bilo manj stroškov v domačem gospodinjstvu nasprotne udeleženke zanj. Sodišče prve stopnje je strukturo stroškov po oktobru 2019 obrazložilo v 20. točki izpodbijanega sklepa, udeleženci tem ugotovitvam ne oporekajo. Ker je nasprotna udeleženka od oktobra 2019 dalje neposredno pokrila manj stroškov, je višje sodišče odločilo, da mora za obdobje do marca 2020 doplačati še 20 EUR na mesec. Ocenjuje namreč, da je glede na čas, ki ga je preživel pri nasprotni udeleženki, krila okoli 45 EUR njegovih potreb neposredno.

13. Od marca 2020 dalje pa predlagatelj z mamo preživlja še manj časa - nekaj vikendov in del počitnic, med delavniki pa nič. Očitki nasprotne udeleženke o samovoljni prekinitvi stikov so neutemeljeni. Namen starševske skrbi in vzgoje je razvoj otroka v samostojno osebnost, cilj je otrokova osamosvojitev. Starši od odraslih otrok ne morejo pričakovati, da bodo pomemben del prostega časa preživeli z njimi. Kljub temu sta starša predlagatelju, ker se redno šola, dolžna plačevati preživnino. Ker pri nasprotni udeleženki ne preživi več pomembnega dela časa, saj je samostojna odrasla osebnost in si sam razporeja čas in samostojno se odloča, kako ga bo preživljal, mu je dolžna zagotavljati preživljanje z nakazilom denarja. Od marca 2020 do izdaje izpodbijanega sklepa v avgustu 2021 je nasprotna udeleženka predlagatelju plačevala po 145 EUR preživnine mesečno, torej mu mora za ta čas doplačati še za vsak mesec 65 EUR. Od dneva izdaje izpodbijanega sklepa pa mu je dolžna plačevati 210 EUR mesečno, kot je odločilo tudi prvostopenjsko sodišče. Temu ustrezno je drugostopenjsko sodišče na podlagi 5. točke 358. člena ZPP spremenilo prvostopenjski sklep.

14. Odločitve o stroških postopka pritožba ne izpodbija konkretizirano, zato jo je višje sodišče preizkusilo le v mejah uradoma upoštevnih pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Pritrjuje sodišču prve stopnje, da je treba o stroških odločiti glede na uspeh v postopku ter oceni, da glede na delni uspeh predlagatelja in nasprotne udeleženke nosita vsak svoje stroške postopka.

15. Tudi v pritožbenem postopku sta predlagatelj in nasprotna udeleženka uspela vsak delno, zato tudi pritožbene stroške nosita vsak svoje. Nasprotni udeleženec pa nosi stroške odgovora na pritožbo sam, ker po oceni višjega sodišča ti stroški niso bili potrebni (155. člen ZPP), saj je bil postopek v tej zadevi zanj že pravnomočno končan in nima pravnega interesa za sodelovanje v pritožbenem postopku.

1 Prim. sodbo in sklep VSRS II Ips 134/1999. 2 Prim. sodbo VSM III Cp 681/2014.