Jedro

Skladno s pogodbenim dogovorom je hipoteka prešla na prevzemnika do višine prenesene terjatve. S tem hipoteko pridobi več upnikov, ne nastane pa nova hipoteka.

Upnik, ki je pridobil le del hipotekarno zavarovane terjatve, lahko samostojno razpolaga s svojim delom prej enotne terjatve, ne pa s hipoteko, ki je bila ustanovljena v zavarovanje prej enotne terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Predlagatelj sam krije stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugodilo ugovoru predlagatelja zoper sklep, s katerim je zemljiškoknjižna referentka v celoti zavrnila predlagani vpis ter odločilo, da se na podlagi Pogodbe o odstopu terjatve in pogodbe o prenosu hipoteke in vrstnega reda z dne 7.9.2009, pri hipoteki, vpisani v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trbovljah pod Dn. št. 2817/2007, ki je v višini 63.610,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 61.113,74 EUR od 4.7.2002 do plačila ter od zneska 2.496,51 EUR od 19.6.2003 do plačila, pri nepremičnini ID.št. 302.E, vl. št. xx, k.o. T., last B. O. do celote, dovoli vknjižba hipoteke za znesek 36.167,18 EUR v istem vrstnem redu v korist predlagatelja in zaznamba izvršljivosti terjatve za znesek 36.167,18 EUR v korist predlagatelja. V preostanku, to je v višini 27.443,07 EUR s pripadki pa ostane hipoteka vknjižena v korist dosedanjega hipotekarnega upnika A. m., d.o.o. Trbovlje, v stečaju.

Predlagatelj v pritožbi navaja, da sklep izpodbija iz vseh treh pritožbenih razlogov, in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Ne more se strinjati s sklepom v delu, v katerem je odločeno o vrstnem redu hipotekarnih upnikov. Napačno sklep dovoljuje vknjižbo hipoteke za znesek 36.167,18 EUR v istem vrstnem redu, saj je v Pogodbi o odstopu terjatve in o prenosu hipoteke in vrstnega reda z dne 7.9.2009 (v nadaljevanju Pogodba) jasno zapisano, da se dotedanji edini hipotekarni upnik odpoveduje prvemu vrstnemu redu upnikov ter ga odstopa prevzemniku terjatve do navedenega zneska. Zato bi moral odstopnik terjatve za znesek 27.443,07 EUR dobiti slabši vrstni red od prejšnjega. Tudi če je izpodbijani sklep pravilen, pa iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je pri vknjižbi očitno prišlo do pomote, saj je kot upnik št. 1 označen odstopnik terjatve, kot upnik št. 2 pa predlagatelj. Izrecni dogovor v Pogodbi je bil, da pridobi boljši vrstni red. Nastali sta dve samostojni terjatvi, in sicer v skupno enaki višini, in dve samostojni hipoteki, ki ne presegata višine prejšnje hipoteke. Zato se položaj dolžnika ni poslabšal. Po Pogodbi sta upnika dva, in lahko vsak s svojo terjatvijo razpolagata po svoje. Tudi položaj upnikov se v ničemer ne spremeni, saj drugih hipotekarnih upnikov ni. Namen pogodbe je bil, da se z odstopom vrstnega reda prvi poplača prevzemnik terjatve, torej predlagatelj.

Pritožba ni utemeljena.

Procesnih kršitev pritožba ne konkretizira, zato je drugostopenjsko sodišče izpodbijani sklep s procesnega vidika preizkusilo v mejah uradoma upoštevnih kršitev, naštetih v 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; uporaba v zvezi z 120. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Ugotavlja, da teh prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo.

Pravilno in popolno je ugotovilo tudi za odločitev o predlaganem vpisu relevantno dejansko stanje. To so določila pogodbe, ki jih je pravilno povzelo, čemur tudi pritožba ne oporeka. Dejansko pritožba izpodbija zgolj materialnopravno razlago pogodbenih določil prvostopenjskega sodišča, ki pa je pravilna.

Hipoteka je stvarnopravna pravica, ki služi zavarovanju določene terjatve, ne pa osebe upnika. Je stranska, terjatvi akcesorna pravica, zato lahko nosi le usodo terjatve (418. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Denarna obveznost je vedno deljiva (1. odst. 393. člena OZ), zato je tudi delni odstop denarne terjatve, ki je zavarovana s hipoteko, možen. Če se prenese le del terjatve, in tako je bilo dogovorjeno s Pogodbo, lahko, ob ustreznem dogovoru, ki je v Pogodbi bil, preide s prenešeno terjatvijo na novega upnika tudi hipoteka. Skladno s pogodbenim dogovorom je tudi hipoteka prešla na prevzemnika do višine prenesene terjatve. S tem hipoteko pridobi več upnikov, ne nastane pa nova hipoteka, kot zmotno meni pritožba. Nova hipoteka lahko nastane le na zakonsko predpisan način (141. do 144. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Pravilno je torej stališče izpodbijanega sklepa, da v konkretnem primeru ne gre za spremembo hipoteke, ampak za delni prenos že obstoječe hipoteke na drugega upnika.

Prenos hipoteke učinkuje z vpisom v zemljiško knjigo (148. člen SPZ). Vrstni red poplačila hipotekarno zavarovanje terjatve je odvisen od trenutka pridobitve hipoteke, saj se vrstni red pridobi z vložitvijo predloga za vpis hipoteke (189. člen ZZK-1). Če ima z eno hipoteko zavarovane terjatve več upnikov, se lahko medsebojno dogovorijo, kateri od njih se bo prej poplačal. Gre za obligacijsko razmerje (dogovor) med upniki znotraj iste hipoteke, vrstni red hipoteke same pa je vezan na trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka za vpis te hipoteke. Upnik, ki je pridobil le del hipotekarno zavarovane terjatve, lahko samostojno razpolaga s svojim delom prej enotne terjatve, ne pa s hipoteko, ki je bila ustanovljena v zavarovanje prej enotne terjatve. V konkretnem primeru imata zato oba upnika, glede na to, da imata hipoteko s prvim vrstnim redom, prednost pred poplačilom morebitnih ostalih upnikov. V morebitni izvršbi, ali pa če bo dolžnik pred tem poplačal s hipoteko zavarovano terjatev, pa se bo upošteval s pogodbo med upnikoma dogovorjen vrstni red. Ta bo namreč, glede na vpis v zemljiški knjigi, znan dolžniku in izvršilnemu sodišču. Pritožbeno sodišče še pripominja, da če med upniki, ki imajo isti vrstni red, ni dogovora, se v izvršbi, če s prodajo nepremičnine dobljeni znesek ne zadošča za njihovo popolno poplačilo, skladno z 200. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, poplačajo sorazmerno.

Napačno je tudi tolmačenje pritožbe, da pomeni vpis upnik št. 1 in upnik št. 2, da se bo upnik št. 2 kasneje poplačal. Gre zgolj za tehniko vpisa. Tudi če npr. nekdo, ki je vknjižen kot lastnik nepremičnine do celote, del te nepremičnine s pravnim poslom prenese na koga drugega, bo pridobitelj vknjižen na drugem mestu, ne glede na velikost pridobljenega deleža. To je zgolj rezultat tehnike vpisov v zemljiško knjigo, kamor se vsi podatki vpisujejo eden za drugim po časovnem zaporedju.

Vpis po izpodbijanem sklepu je torej tak, kot ga dejansko želi predlagatelj.

Ker je izpodbijani sklep pravilen, pa tudi nobenih upoštevnih postopkovnih kršitev drugostopenjsko sodišče ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).

ZZK-1 posebnih določb o stroških postopka nima, ZNP (uporablja se skladno z 2. odst. 120. člena ZZK-1), pa v 1. odst. 35. člena določa, da udeleženci postopka nosijo vsak svoje stroške, zato pritožnik sam nosi priglašene pritožbene stroške.