19. 4. 2011

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Marija Nadalič Šotić, Bogojina, ki jo zastopa Branko Lutarič, odvetnik v Murski Soboti, na seji 19. aprila 2011

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1574/2007 z dne 21. 10. 2008 se v delu, v katerem se nanaša na plačilo zneska v višini prispevkov za socialno varnost od odpravnine, izračunane ob upoštevanju dejanske plače pritožnice kot osnove za odpravnino, sprejme v obravnavo, v preostalem delu pa se zavrže.

2.Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo v delu, v katerem je bila ta zavržena.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je s tožbo zahtevala plačilo zneska 5.865,18 EUR iz naslova razlike v odpravnini, do katere je bila upravičena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zatrjevala je, da bi morala tožena stranka pri izračunu odpravnine, glede na to, da je bila pritožnica zaradi invalidnosti zaposlena za polovični delovni čas, upoštevati dvakratni znesek njene plače. Prav tako pa naj bi ji bila dolžna izplačati tudi znesek v višini prispevkov za socialno varnost od celotne (že izplačane in vtoževane) odpravnine. Po mnenju pritožnice namreč takšna odpravnina ni obremenjena s plačilom prispevkov. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek pritožnice v celoti zavrnilo. Višje sodišče je njeni pritožbi delno ugodilo. Štelo je, da je treba pri izračunu višine odpravnine delavca invalida, zaposlenega za polovični delovni čas, dejansko upoštevati dvojni znesek njegove povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Upoštevaje navedeno je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem se je nanašala na zavrnitev tožbenega zahtevka iz naslova višje osnove za odpravnino. Pritožbo pritožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem se je nanašala na zavrnitev zahtevka za plačilo zneska v višini prispevkov za socialno varnost od odpravnine, je zavrnilo. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da glede odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne velja oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost. Vrhovno sodišče je dopustilo le revizijo tožene stranke zoper ugodilni del sodbe Višjega sodišča. Reviziji je ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo (tudi) tožbeni zahtevek pritožnice v delu, ki se je nanašal na plačilo razlike v odpravnini zaradi neupoštevanja dvojne osnove za izračun odpravnine.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo v tej zadevi izpodbija sodbo Višjega sodišča glede odločitve o zavrnitvi zahtevka za plačilo zneska v višini prispevkov od odpravnine. Zatrjuje kršitve členov 2, 5, 14, 15, 50, 87, 147 in 153 Ustave. Navaja, da bi bilo treba glede obveznosti plačila prispevkov od odpravnine pravni položaj delavcev, odpuščenih zaradi nesposobnosti, izenačiti s pravnim položajem delavcev, odpuščenih iz poslovnih razlogov, ki jih ne bremeni obveznost plačila prispevkov od odpravnine. Razlog za zavrnitev njenega tožbenega zahtevka vidi v Pravilniku o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja Zakona o dohodnini in Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02 – v nadaljevanju Pravilnik), ki med odpravninami, od katerih se ne plačujejo prispevki za socialno varnost, ne navaja odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Navaja, da so osnove za odpravnine, pravne posledice in namen odpravnin po 109. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v nadaljevanju ZDR) enaki, Pravilnik pa naj bi delavce postavil v neenakopraven položaj. Glede na to, da naj se prispevki, plačani od odpravnin, ne bi šteli v pokojninsko osnovo, naj bi dejansko pomenili obdavčitev, za izdajo takšnega Pravilnika pa naj ne bi bilo ne ustavne ne zakonske podlage. Pritožnica meni, da bi zakonodajalec, če bi imel namen uvesti prispevke od odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, to v 3. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96 in nasl. – v nadaljevanju ZPSV) tudi zapisal, ta določba pa je glede plačevanja prispevkov od odpravnin ostala nespremenjena tudi po uveljavitvi ZDR. Meni tudi, da bi bilo, upoštevaje drugi odstavek 1. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in nasl. – v nadaljevanju Uredba), ki govori o smiselni uporabi te Uredbe za potrebe (med drugimi) 3. člena ZPSV, in ob ustrezni razlagi 3. člena ZPSV, mogoče šteti, da se prispevki od odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti plačujejo le od zneska odpravnine, ki presega višino, določeno v Uredbi. Pritožnica predlaga, naj Ustavno sodišče ugodi njeni ustavni pritožbi in zahteva povračilo stroškov postopka.

B.

3.Senat Ustavnega sodišča je sklenil, da ustavno pritožbo v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo prispevkov za socialno varnost od odpravnine, izračunane ob upoštevanju dejanske plače pritožnice (to je plače za polovični delovni čas) kot osnove za odpravnino, sprejme v obravnavo (1. točka izreka).

4.Ustavno pritožbo v preostalem delu je senat zavrgel. V tem delu se namreč ustavna pritožba nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo prispevkov od odpravnine, katere izplačilo je bilo s sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 301/2009 z dne 3. 11. 2009 zavrnjeno, ustavna pritožba zoper takšno odločitev pa s sklepom št. Up-43/10 z dne 31. 3. 2011 zavržena. Zato pritožnica v tem delu nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi (1. točka izreka).

5.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Senat Ustavnega sodišča je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka. Odločitev o stroških postopka z ustavno pritožbo v delu, v katerem je bila sprejeta, je pridržana do končne odločitve o zadevi.

C.

6.Senat je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena in drugega odstavka 55.b člena ter prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZUstS) v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter članici dr. Etelka Korpič – Horvat in Jasna Pogačar. Sklep je sprejel soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik senata

24. 5. 2011

ODLOČBA

Senat Ustavnega sodišča je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Marije Nadalič Šotić, Bogojina, ki jo zastopa Branko Lutarič, odvetnik v Murski Soboti, na seji 24. maja 2011

odločil:

1.Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1574/2007 z dne 21. 10. 2008 in sodba Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 152/2007 z dne 18. 10. 2007 se v delu, v katerem se nanašata na plačilo zneska v višini prispevkov za socialno varnost od odpravnine, izračunane ob upoštevanju dejanske plače pritožnice kot osnove za odpravnino, ter glede stroškov postopka razveljavita in se zadeva vrne Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelku v Murski Soboti, v novo odločanje.

2.Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je s tožbo zahtevala plačilo zneska 5.865,18 EUR iz naslova razlike v odpravnini, do katere je bila upravičena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zatrjevala je, da bi morala tožena stranka pri izračunu odpravnine, glede na to, da je bila pritožnica zaradi invalidnosti zaposlena za polovični delovni čas, upoštevati dvakratni znesek njene plače. Prav tako naj bi ji bila dolžna izplačati tudi znesek, ki ustreza višini prispevkov za socialno varnost od že izplačanega in vtoževanega neto zneska odpravnine. Po mnenju pritožnice namreč odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne bi smela biti obremenjena s plačilom prispevkov. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek pritožnice v celoti zavrnilo. V delu, v katerem se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo zneska v višini prispevkov za socialno varnost od odpravnine, je takšno odločitev potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da glede odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ne velja oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost. Vrhovno sodišče revizije v tem delu ni dopustilo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da bi bilo treba glede obveznosti plačila prispevkov od odpravnine pravni položaj delavcev, odpuščenih zaradi nesposobnosti, izenačiti s pravnim položajem delavcev, odpuščenih iz poslovnih razlogov, ki jih ne bremeni obveznost plačila prispevkov od odpravnine. Zatrjuje kršitve členov 2, 5, 14, 15, 50, 87, 147 in 153 Ustave. Razlog za zavrnitev njenega tožbenega zahtevka vidi v Pravilniku o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja Zakona o dohodnini in Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02 – v nadaljevanju Pravilnik), ki med odpravninami, od katerih se ne plačujejo prispevki za socialno varnost, ne navaja odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Navaja, da so osnove za odpravnine, pravne posledice in namen odpravnin po 109. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07 – v nadaljevanju ZDR) enaki, Pravilnik pa naj bi delavce postavil v neenakopraven položaj. Glede na to, da naj se prispevki, plačani od odpravnin, ne bi šteli v pokojninsko osnovo, naj bi dejansko pomenili obdavčitev, za izdajo takšnega Pravilnika pa naj ne bi bilo ne ustavne ne zakonske podlage. Pritožnica meni, da bi zakonodajalec, če bi imel namen uvesti prispevke od odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, to v 3. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96 in nasl. – v nadaljevanju ZPSV) tudi zapisal, ta določba pa je glede plačevanja prispevkov od odpravnin ostala nespremenjena tudi po uveljavitvi ZDR. Meni tudi, da bi bilo, upoštevaje drugi odstavek 1. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in nasl. – v nadaljevanju Uredba), ki določa smiselno uporabo te Uredbe za potrebe (med drugimi) 3. člena ZPSV, in ob ustrezni razlagi 3. člena ZPSV, mogoče šteti, da se prispevki od odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti plačujejo le od zneska odpravnine, ki presega višino, določeno v Uredbi. Pritožnica predlaga, naj Ustavno sodišče ugodi njeni ustavni pritožbi, in zahteva povračilo stroškov postopka.

3.Ustavno sodišče je s sklepom senata št. Up-3071/08 z dne 19. 4. 2011 ustavno pritožbo v delu, v katerem se nanaša na plačilo zneska v višini prispevkov za socialno varnost od odpravnine, izračunane ob upoštevanju dejanske plače pritožnice kot osnove za odpravnino (že izplačani del odpravnine), sprejelo v obravnavo, v preostalem delu (glede zahtevka za plačilo razlike v odpravnini ob upoštevanju višje osnove za izračun odpravnine) pa je ustavno pritožbo zavrglo. V delu, v katerem je ustavno pritožbo zavrglo, je z omenjenim sklepom odločilo tudi o stroških postopka z ustavno pritožbo.

4.V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo obvestilo Višje delovno in socialno sodišče. V skladu z drugim odstavkom navedenega člena ZUstS je ustavno pritožbo poslalo v odgovor nasprotni stranki v delovnem sporu, ki na pritožničine navedbe ni odgovorila.

B.

5.Pritožnica, ki ji je bil ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti izplačan neto znesek odpravnine, nasprotuje odločitvi sodišč o zavrnitvi zahtevka za plačilo razlike do bruto zneska odpravnine. Meni, da je bila neenako obravnavana v primerjavi z delavci, ki jim je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ker odpravnine slednjih niso obremenjene s plačilom prispevkov za socialno varnost.

6.Izpodbijano stališče sodišč temelji na tretjem odstavku 3. člena ZPSV, ki določa oprostitev plačila prispevkov le glede odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010 (Uradni list RS, št. 62/10) ugotovilo, da je takšna ureditev v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker za različno ureditev obveznosti plačevanja prispevkov od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, niso izkazani razumni razlogi. Da bi bila v času do odprave ugotovljenega neskladja z Ustavo zagotovljena enaka obravnava upravičencev do odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in iz razloga nesposobnosti, je Ustavno sodišče odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja od odpravnin, izplačanih zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ne plačujejo prispevki delavcev za socialno varnost. Odločitvi sodišč, ki sta temeljili na določbi ZPSV, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni v skladu z drugim odstavkom 14. člena Ustave, je razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

7.Ustavno sodišče je torej o enakem ustavnopravnem primeru, kot je obravnavani, že odločilo. Z odločbo, ki je navedena v 6. točki obrazložitve, je ustavni pritožbi ugodilo. Ker so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS, je odločbo o tej ustavni pritožbi sprejel senat Ustavnega sodišča. Zaradi ugotovljene kršitve drugega odstavka 14. člena Ustave je sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča in sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 152/2007 z dne 18. 10. 2007 v delu, v katerem se nanašata na plačilo zneska v višini prispevkov za socialno varnost od odpravnine, izračunane ob upoštevanju dejanske plače pritožnice kot osnove za odpravnino, ter glede stroškov postopka razveljavila in zadevo vrnil Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelku v Murski Soboti, v novo odločanje (1. točka izreka).

8.V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Za drugačno odločitev bi torej morali obstajati utemeljeni razlogi, ti pa niso izkazani. Senat Ustavnega sodišča je zato odločil, da pritožnica sama nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo, o katerih v tej zadevi še ni bilo odločeno (2. točka izreka).

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel to odločbo na podlagi tretjega odstavka 59. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Miroslav Mozetič ter članici dr. Etelka Korpič – Horvat in Jasna Pogačar. Odločbo je sprejel soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik senata