Jedro

V primerih, ko sodišče druge stopnje v razlogih svoje odločbe navede srednjo od treh številk člena procesnega zakona pomotno, hkrati pa pravilno navede vsebino teh členov, gre lahko le za pomoto, ki jo sodišče lahko odpravi vsak čas (ko jo opazi samo ali po opozorilu). Taka pomota ne odloži začetka teka zakonitega roka za vložitev pritožbe oz. revizije zoper odločbo. Le pomota, ki zadeva odločitev, omogoča vložitev posebnega pravnega sredstva le zoper popravljeni del odločbe (tretji odstavek 342. člena ZPP 1977).

Izrek

Revizija se zavrne.

Predlog drugega toženca za povrnitev revizijskih stroškov, se zavrne.

Obrazložitev

Spor prvotnih pravdnih strank zaradi ničnosti pogodb, ocenjen na 320.000,00 SIT, je bil pravnomočno zaključen z zavrnitvijo tožničinega tožbenega zahtevka s sodbo Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Radovljici z dne 20.01.1994, opr. št. P 138/93 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 01.12.1994, opr. št. I Cp 622/94. V zadevi je bila vložena tudi revizija, ki jo je Vrhovno sodišče RS zavrnilo kot neutemeljeno (06.02.1997, opr. št. II Ips 209/95). Po tako končanem postopku je tožnik S. Ž. dne 10.04.1999 vložil predlog za obnovo postopka, ki ga je sodišče prve stopnje dne 08.08.2000 kot prepozno vloženega zavrglo. Sodišče druge stopnje je pritožbo zoper navedeni sklep zavrnilo kot neutemeljeno (07.02.2001, opr. št. I Cp 1915/2000). Dne 07.03.2001 je tožnik v pripravljalni vlogi, naslovljeni na Višje sodišče v Ljubljani, opozoril, da je navedeno sodišče v razlogih svojega sklepa z dne 07.02.2001 napačno označilo dva člena ZPP 1977: 494 in 491. Sodišče druge stopnje je s popravnim sklepom z dne 03.05.2001 popravilo označbo obeh členov in sicer tako, da je pomotno oštevilčena člena nadomestilo z drugim odstavkom 421. člena ZPP 1977 (namesto 491) in drugi odstavek 424 ZPP 1977 (namesto 494. člena).

Tožnik S. Ž. je zoper sklep sodišča druge stopnje z dne 07.02.2001 vložil revizijo dne 02.04.2001. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik prejel sklep sodišča druge stopnje 21.02.2001 in da je revizijo 02.04.2001 vložil po preteku 30-dnevnega roka, je s sklepom z dne 04.04.2001 zavrglo revizijo kot prepozno. Tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep je sodišče druge stopnje s sklepom z dne 16.05.2001 zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo in predlagal, da se v celoti ugodi zahtevku za razveljavitev obeh kupoprodajnih pogodb in vzpostavi prvotno stanje (razen za posek lesa, kjer je možna odškodnina). V reviziji uveljavlja kršitev postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da je njegov predlog za popravo sklepa sodišča druge stopnje prekinil "potek zakonodaj. roka". Sodišče druge stopnje je kršilo določilo 10. člena ZPP 1977 in 23. člena URS. Pravica do uveljavljanja ničnosti po 110. členu ZOR ne ugasne. V dosedanjih postopkih so bile kršene najelementarnejše pravice in svoboščine tožnikov in zahteva prednostno obravnavanje zadeve.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožencem, od katerih je odgovoril drugi toženec, ki je predlagal zavrnitev revizije (tretji odstavek 390. člena v zvezi s 400. členom ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki dopušča preizkus izpodbijanih odločb le v omejenem obsegu. V tem primeru je bila vložena revizija, ki jo dovoljuje tretji odstavek 400. člena ZPP 1977, po katerem je dovoljena revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Sodišče prve stopnje je tožnikovo revizijo z dne 02.04.2001 zavrglo, ker je ugotovilo, da jo je tožnik vložil zoper sklep sodišča druge stopnje, ki ga je prejel 21.02.2001, torej po preteku 30-dnevnega roka iz 1. odstavka 382. člena ZPP 1977. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje utemeljeno zavrnilo po določilu druge točke prvega odstavka 380. člena ZPP 1977 (kjer je ugotovilo, da je bila revizija res prepozno vložena in da ima sklep sodišča prve stopnje oporo v 389. členu ZPP 1977). Navedeno procesno stanje je odločilno tudi za rešitev predmetne revizije (ker lahko revizijsko sodišče preizkuša le pravilnost sklepa sodišča druge stopnje). To pomeni, da je tudi za ta revizijski postopek odločilna le ugotovitev, da je tožnik vložil revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje z dne 07.02.2001, ki ga je prejel 21.02.2001, po preteku 30-dnevnega roka (ker je revizijo vložil 02.04.2001). Ker je izpodbijani sklep sodišča druge stopnje v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku, pomeni to, da sodišče druge stopnje ni moglo zagrešiti procesnih kršitev, ki jih uveljavlja revizija. Revizijsko sodišče je moralo zato tožnikovo revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP 1977).

K revizijskim izvajanjem v zvezi s popravnim sklepom pa se dodaja sledeče: V primerih, ko sodišče druge stopnje v razlogih svoje odločbe navede srednjo od treh številk člena procesnega zakona pomotno (v tem primeru 9 namesto 2), hkrati pa pravilno navede vsebino teh členov (ki sta v sklepu sodišča prve stopnje pravilno označena), gre lahko le za pomoto (kot pravilno razume tudi revident) in ki jo sodišče lahko odpravi vsak čas (ko jo opazi samo ali po opozorilu). Taka pomota ne odloži začetka teka zakonitega roka za vložitev pritožbe oz. revizije zoper odločbo (kot zmotno meni revident). Le pomota, ki zadeva odločitev, omogoča vložitev posebnega pravnega sredstva le zoper popravljeni del odločbe (tretji odstavek 342. člena ZPP 1977). V tej zadevi pa ne gre za tak primer, ker se je pomota pripetila v razlogih odločbe.

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 166. in 154. člena ZPP 1977. Stroškovni predlog je revizijsko sodišče zavrnilo, ker odločanje o prepozno vloženih sredstvih ni moglo biti odvisno od pojasnil nasprotne stranke.