Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka v tem postopku uveljavljane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko. Zato je njena terjatev do tožene stranke prenehala. Tožeča stranka je ne more več uveljavljati.
Ker so terjatve tožeče stranke prenehale, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča.
Pritožba se zavrže.
1. Postopek se je začel s predlogom za izvršbo na temelju verodostojne listine. Po dolžnikovem ugovoru se je nadaljeval kot gospodarski spor.
2. Prvostopenjsko sodišče je v točki I svoje sodbe razveljavilo sklep o izvršbi še v 1. in 3. odstavku. V točki II izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 976,00 EUR. V točki III izreka je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke v višini 31.862,04 EUR. V točki IV izreka je ugotovilo obstoj terjatve tožene stranke v višini 31.862,04 EUR. V točki V izreka je prvostopenjsko sodišče pobotalo terjatvi iz točk III in IV izreka in je zato zavrnilo tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 28.193,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 5. 2016 naprej do dneva izdaje sodbe. V točki VI izreka je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeči stranki.
3. Zoper točke I, II, IV, V in VI je vložila pritožbo tožeča stranka dne 8. 3. 2018. 4. Nad toženo stranko se je začel stečajni postopek 19. 1. 2018. Sklep o prekinitvi postopka, in sklep o nadaljevanju postopka je izdalo prvostopenjsko sodišče 7. 5. 2018. Stečajno upraviteljico tožene stranke je prvostopenjsko sodišče pozvalo k prevzemu prekinjenega postopka.
5. Dne 31. 7. 2018 je stečajna upraviteljica na poziv odgovorila. V odgovoru je navedla, da tožeča stranka v 3 mesecih po oklicu o začetku stečajnega postopka ni prijavila svoje terjatve do stečajnega dolžnika. V odgovoru je še izrazila svoje mnenje, da je terjatev tožeče stranke zato prenehala.
6. Pritožbeno sodišče je s pisanjem z dne 6. septembra 2018 pozvala tožečo stranko, naj v 8 dneh sporoči Višjemu sodišču v Ljubljani, ali je svoje terjatve prijavila v stečajnem postopku tožene stranke. Vročilo je tudi pisanje stečajne upraviteljice. Na pisanje sodišča tožeča stranka ni odgovorila do dne izdaje tega sklepa.
7. Pritožba ni dovoljena. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).
8. Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, katere pravni položaj se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
9. Nad toženo stranko je bil začet stečajni postopek po zaključku glavne obravnave in izdaji izpodbijane sodbe. Upniki nosijo v stečajnem postopku materialnopravno breme pravočasne prijave terjatev. Terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP) lahko upniki prijavilo v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
10. Ker je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku tožeče stranke ter pobotnem ugovoru tožene stranke pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko, ni moglo upoštevati pravnih posledic opustitve prijave terjatve v stečajnem postopku. Te pa mora po uradni dolžnosti upoštevati pritožbeno sodišče. 11. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v osnovni seznam upnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 24. 4. 2018. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka v tem postopku uveljavljane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko. Zato je njena terjatev do tožene stranke prenehala. Tožeča stranka je ne more več uveljavljati.
12. Ker so terjatve tožeče stranke prenehale, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča v točki II izreka. V točki II izreka je bilo namreč odločeno o terjatvah tožeče stranke, ki so zaradi opustitve prijave terjatev v stečajnem postopku v vsakem primeru prenehale.
13. Pravnega interesa tudi nima za pritožbo zoper točki IV in V izreka prvostopenjske sodbe. Celo če bi imela tožena stranka s pritožbo zoper točko IV izreka uspeh v celoti, bi bil njen uspeh v celi pravdi končno povsem odvisen od tega, ali je prijavila svojo terjatev (v višini 31.862,04 EUR) v stečajnem postopku. Ker tožeča stranka terjatve ni prijavila, je zanjo najboljši končni uspeh lahko le takšen, kot je o njem že bilo odločeno točki V izreka. To pa je, da tožeča stranka od tožene stranke ne more zahtevati nič. Pravnega interesa za odločanje tako tožeča stranka nima, ker si pravnega položaja ne more izboljšati.
14. Ker je bil sklep o izvršbi na temelju verodostojne listine razveljavljen zgolj zaradi lažje odločitve o zahtevkih tožeče stranke, o njih pa je bilo odločeno v drugih točkah izreka prvostopenjske sodbe, tožeča stranka tudi nima nobenega pravnega interesa za pritožbo zoper točko I izreka prvostopenjske sodbe. Tega ne bi imela tudi zato, ker je sklep o razveljavitvi zgolj sredstvo za poenostavitev izreka, z njim pa o samih zahtevkih še ni odločeno. Končno tožeča stranka nima niti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o stroških (točka VI izreka prvostopenjske sodbe). Pritožba zoper vse ostale točke izreka je bila zavržena, tako da tožeča stranka z golo pritožbo zoper odločitev o stroških postopka ne more doseči zase nobene koristi več.