Jedro

Izpodbijana sodba in sklep po ugotovitvi sodišča ne predstavljata upravnega akta, ki se izda v upravnem postopku v okviru izvrševanja upravne funkcije. Izpodbijani akt je izdalo okrožno sodišče kot nosilec sodne veje oblasti v smislu 3. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Mariboru zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da se pogodba o dosmrtnem preživljanju v obliki notarskega zapisa št. SV 809/2006 z dne 5. 6. 2006, ki so jo sklenili A.A. kot preživljanec ter B.B. in C.C. kot preživljalca, razveže. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, da se navedena pogodba o dosmrtnem preživljanju razveljavi. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek na ugotovitev, da nepremičnina, ki je predmet navedene pogodbe o dosmrtnem preživljanju, spada v zapuščino po sedaj pokojnem A.A., in da je vknjižba lastninske pravice za navedeno nepremičnino v deležu do 1/2 na preživljalca neveljavna, ter da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.

2. Tožeča stranka, kot dedinja A.A., vlaga tožbo v upravnem sporu. V tožbi uveljavlja kršitve ustavnih pravic („pravice do enakega varstva pravic, pravice do poštenega sojenja in učinkovitega sodnega varstva ter pravice do pravičnega in enakovrednega sojenja“); „nepravilno oz. zmotno uporabo materialnega prava; procesne napake, ki jih je napravilo Okrožno sodišče v Mariboru; neupoštevanje dokazov in spreminjanje pisnih in ustnih izpovedi prič“. V tožbi tožeča stranka opisuje postopek vstopa dediča v postopek po smrti stranke, prevare glede podpisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti in o obnovi nepremičnine, ki je bila predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tožeča stranka sodišču predlaga, da „razveljavi sodbo in sklep obravnavanega pravnega posla tako, da se nepremičnina vrne v prejšnje zemljiškoknjižno stanje, to je pred podpisom sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, in da se povrne povzročena škoda“. Zahteva tudi vrnitev stroškov postopka.

3. Tožba ni dovoljena.

4. V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbijata sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Mariboru Opr. št. III P 404/2011 z dne 3. 9. 2019, s katerima je sodišče odločilo o veljavnosti sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

5. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Pri predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče med drugim s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Gre za eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu. Sodišče je na razloge iz 36. člena ZUS-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

6. Izpodbijana sodba in sklep po ugotovitvi sodišča ne predstavljata upravnega akta, ki se izda v upravnem postopku v okviru izvrševanja upravne funkcije. Izpodbijani akt je izdalo Okrožno sodišče v Mariboru kot nosilec sodne veje oblasti v smislu 3. člena ZUS-1. Sodišče kot državni organ izda sodbo oz. sklep v okviru izvajanja ustavnih pristojnosti sodne veje oblasti, zoper katere je zagotovljeno drugo sodno varstvo v postopkih pred sodišči splošne pristojnosti.1 To sodno varstvo zajema tudi varstvo ustavnih pravic.2

7. Tožeča stranka zgolj pavšalno našteva kršitve ustavnih pravic. Sodno varstvo zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem sporu ima subsidiarno naravo. Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost posamičnih aktov in dejanj po določilih 4. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 157. člena Ustave RS le v primeru in pod pogojem, da takšno dejanje oz. akt posega v ustavne pravice posameznika, in da posameznik nima na voljo drugega sodnega varstva.3 V obravnavanem primeru je tožeča stranka kot dedinja pokojnega (A.A.) vložila pritožbo, o kateri je odločilo Višje sodišče v Mariboru s sodbo in sklepom I Cp 1096/2019 z dne 10. 3. 2020, s katerima je pritožbo zavrnilo. Tožeča stranka je nato vložila predlog za revizijo, ki ga je Vrhovno sodišče RS s sklepom II DoR191/2020 z dne 24. 7. 2020 zavrglo. Nato je tožeča stranka vložila še ustavno pritožbo, katero je Ustavno sodišče RS s sklepom Up-1088/20-5 z dne 27. 10. 2020 zavrglo. V obravnavani zadevi je tožeča stranka tako že izkoristila drugo sodno varstvo, ki ga je imela na voljo, zato upravni spor po 4. členu ZUS-1 ni dopusten.

8. Ker izpodbijana odločba ni upravni akt oz. drugi akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa je bilo tožeči stranki zagotovljeno v pravdnem postopku, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavrglo. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, se do navedb v tožbi po vsebini ni opredelilo.

9. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Tako tudi sodna praksa naslovnega sodišča II U 341/2014 z dne 17. 12. 2014. 2 Tako sodna praksa naslovnega sodišča III U 265/2020-3 z dne 22. 1. 2021 in Vrhovnega sodišča RS I Up 178/2015 z dne 6. 4. 2016 in I Up 40/2016 z dne 2. 3. 2016. 3 Tako sodna praksa Vrhovnega sodišča I Up 10/2013 z dne 22. 1. 2015.