Jedro

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki delo trajno opravljajo na območju Republike Slovenije, tudi če gre za delodajalce, ki niso člani Gospodarske zbornice Slovenije. To pomeni, da je po veljavni pravni ureditvi pri priznavanju pravic iz delovnega razmerja treba upoštevati teritorialno načelo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sodbo ugodilo zahtevku tožnika in razsodilo, da mu je tožena stranka dolžna plačati znesek 558.300,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska do plačila in mu povrniti stroške postopka odmerjene na 72.105,00 SIT, vse v osmih dneh in pod izvršbo.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da sodišče ni bilo pristojno za odločanje (bistvena kršitev določb pravdnega postopka - 3. točka prvega odstavka 339. člena), saj je sedež tožene stranke v drugi državi, tam pa je bilo tudi sklenjeno delovno razmerje. Zato je tudi zmotno uporabljeno materialno pravo, saj bi bilo treba uporabiti hrvaške materialnopravne predpise. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje ali "da obe stroškovno zavrže".

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94), ki se glede na določbo prvega odstavka 498. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) v tem postopku še uporablja, vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki so upoštevne po uradni dolžnosti (386. člen ZPP-77), prav tako pa ne v reviziji očitane bistene kršitve določb pravdnega postopka po 3. točki drugega (ne prvega kot navaja revizija) odstavka 354. člena ZPP-77. Glede na določbo 65. člena ZPP-77, ki se po določbi prvega odstavka 14. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) uporablja v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, je v sporu, v katerem je tožnik delavec, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženca, pristojno tudi sodišče, na katerega območju se je delo opravljalo ali bi se moralo opravljati (enake določbe je imel že tudi zakon o sodiščih združenega dela - Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84 - v 21. členu). Ker tudi iz revizijskih navedb izhaja, da je "kraj poslovanja tožnika lahko bil K.", pa tudi sicer med strankama ni bilo sporno, da se je delo opravljalo na območju K., to pomeni, da je bilo Delovno sodišče v K. krajevno pristojno za odločanje v zadevi, zato, tudi ni mogoče ugotoviti očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Tudi materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Iz določbe 1. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) izhaja, da se delovna razmerja delavcev, ki delajo pri organizacijah in delodajalcih v Republiki Sloveniji urejajo v skladu z mednarodnimi konvencijami, takratnim zveznim zakonom, ZDR-jem in kolektivnimi pogodbami. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90 in 11/93 oziroma 39/93) pa so imele določbo, da kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki delo trajno opravljajo na območju Republike Slovenije, tudi če gre za delodajalce, ki niso člani Gospodarske zbornice Slovenije. To pomeni, da je po veljavni pravni ureditvi pri priznavanju pravic iz delovnega razmerja treba upoštevati teritorialno načelo. Zato sta nižji sodišči ob ugotovitvi, da tožena stranka pri izplačevanju denarnega nadomestila plače tožniku ni upoštevala določb tarifnega dela splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, utemeljeno ugodili zahtevku tožnika in toženi stranki naložili v izplačilo ugotovljeno razliko.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 393. člena ZPP-77 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP-77 uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).