Jedro

Pravdni stranki sta se dogovorili v pogodbi, kako bo tožena stranka uporabljala stavbno pravico na parceli last tožeče stranke. To ne pomeni, da ima tožena stranka pravico izbire uporabe, s tem da je po njenih trditvah zgradila nekaj temeljev za bodoči lesno predelovalni center. Kakšen naj bo lesno predelovalni center je vpisano v zemljiško knjigo oziroma določena je stavbna pravica po gradbeni dokumentaciji, ki je bila sestavni del te pogodbe. To pomeni, da lahko tožena stranka res odlaša z izgradnjo lesno predelovalnega centra, vendar ne more uporabljati sporne parcele v druge namene.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba in sklep se razveljavita (II. - V. izreka) in se vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II.Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom dopustilo spremembo tožbe. S sodbo pa je zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek. S primarnim tožbenim zahtevkom je tožeča stranka zahtevala prenehanje stavbne pravice, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi v korist prvotožene stranke in drugotožene stranke v opisanem obsegu na parceli 2306/1, ID 001. Zahtevala je tudi prenehanje stavbne pravice tudi na parceli 955/3 (ID 002), na parceli 956/2 (ID 003). Zahteva odstranitev premičnine za sortiranje mineralnih surovin skupaj zbranim odpadnim materialom in prenehanje na nepremičnini 2306/1 opravljanje dejavnosti zbiranje in predelave nenevarnih odpadkov ter prepoved prvotoženi stranki nadaljnjega vznemirjanja lastninske pravice na tej nepremičnini. Zavrglo je podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev prenehanje stavbne pravice v obsegu kot pod točko II in enako od prvotožene stranke odstranitev premične naprave in prepoved vznemirjanj. Sodišče je naložilo tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov.

2.Proti tej sodbi in sklepu o podrednem zahtevku vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Očita kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka je predlagala drugega izvedenca gradbene stroke in izvedenca projektanske stroke, glede podanih pripomb na izvedeniško mnenje mag. A. A. in njegovo zaslišanje pa je predlagala dopolnitev, predlagala pa je tudi postavitev izvedenca finančne stroke glede ugotovljenega načina, višine in dejanskega plačila nadomestila za uporabo stavbne parcele. Tožeča stranka je grajala bistvene kršitve, sodišče teh dokazov ni izvedlo. Ni izvedlo ogleda na kraju samem in zaslišanje prič: B. B., C. C., odgovorna oseba projektanta D. d. o. o. E. E., stečajne upraviteljice, F. F., G. G., izvedenca H. H., I. I. Sodišče ni pojasnilo, zakaj omenjenih prič ni zaslišalo. Ni pojasnilo, zakaj procesnega gradiva, ki ga je predložila tožeča stranka, fotografij, mnenja okoljevarstvenih organizacij in civilne družbe, ni upoštevalo. Tožeča stranka ne more biti prekludirana glede gradiva, katero je nastajalo sproti kot posledica nezakonite in nepravilne uporabe zadevnih nepremičnin. Tožeča stranka ne more dokazovati negativnih dejstev glede gradnje na nepremičninah, saj ne obstajajo: pogodba o izvedbi gradbenih del, gradbeni dnevnik, zapisnik nadzornega organa, projektant, popis zgrajenega materiala in dokazila o nakupu gradbene mehanizacije. Tožena stranka bi morala dati tudi obvestilo o zakoličenju, obvestilo Upravni enoti ... o pričetku izvajanja gradbenih del. Teh listin ni. Zato so podani razlogi za predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi njene kršitve in izkoriščanja preko dogovorjenega obsega. Tožena stranka tudi ni plačala nadomestil, o čemer je tožeča stranka predlagala izvedenca finančne stroke. Povzema plačila in ugotovi, da to ni dogovorjena višina. O stanju narave je bistveno spremenjeno od ustanovitve in tudi do izdaje izpodbijane sodbe. Toženi stranki sta posegli v substanco nepremičnine, jo spreminjata, opravljata nedovoljene gradbene posege in nedovoljeno gradbeno dejavnost predelave nevarnih odpadkov, predelave lesa in s tem povzročajo nedovoljene emisije v okolju. Obstaja javni interes, da prenehata posegati v substanco zadevnih nepremičnin in obremenjevati okolje. Dejstvo je, da lesno predelovalni center ni zgrajen. Niso zgradili predvidenega gradbenega objekta, nista vzpostavili gradbišča, organizirali gradnje. O postavljenih negatornih zahtevkih glede prenehanja vznemirjanja, sodba nima razlogov. Stanje ob vložitvi tožbe je pri tem odločilno. Vendar je tudi stanje v času izdaje sodbe takšno, da tožena stranka dejansko kopiči, zbira in predeluje odpadke in nevarne surovine in s tem ogroža okolje in vznemirja lastninsko pravico tožeče stranke. Postavila je napravo za sortiranje mineralnih surovin in na teh nepremičninah opravlja dejavnost zbiranja in predelave nevarnih odpadkov drugih surovin, kopiči les in s tem izvaja drugo dejavnost kot je bilo dogovorjeno. Sodni izvedenec ni ugotovil in ni pridobil podatka o izvajalcu gradbenih del, o naročniku in vseh drugih posegih v teh nepremičninah. Omenjeni izvedenec ni ugotovil, da bi bilo na teh nepremičninah organizirano in vzpostavljeno gradbišče, da bi bila opravljeno zakoličenje gradbenega objekta s strani pristojne geodetske službe, investitorja, kdo je bil nadzorna oseba. Vse to na nepremičnini ni. Nekritično ugotavlja, da so gradbena dela opravljena v vrednosti 10 do 15 % projekta. To je protispisno in proti ugotovljenim dejstvom. Zato bi morali postaviti drugega izvedenca ali dopolniti mnenje. V dopolnitvi pritožbe, ki je prispela pravočasno, tožeča stranka vztraja pri prepovedi vznemirjanja lastninske pravice. Poudarja, da se na nepremičnini odvija sortiranje odpadkov, postavljena je premična naprava. Opozarja na to, da je Ministrstvo za obrambo zahtevalo rok za izgradnjo do 2017. Tožena stranka ima potrdilo, da je zbiralec nenevarnih lesnih odpadkov, nima pa dovoljenja za predelavo odpadkov, čeprav je imela vlogo na Ministrstvu za okolje in prostor. 24. 7. 2017 je zagorelo 10.000 m³ sekancev, požar je gasilo 27 gasilcev in je bil saniran po štirih urah. Dela pa so bila izvedena v nasprotju z gradbenih dovoljenjem iz 17. 12. 2014, nestrokovno so bila izvedena nekatera dela na temeljih in gradbeno dovoljenje je propadlo. 2013 je bil izveden poseg gozda na celotnem območju LPC, pri čemer so bile vidne slike. Podana so nasprotja med gradbenim dovoljenjem in ugotovitvami izvedenca. Sodišče bi moralo vpogledati v pravdni spis P 109/2019, kjer bi se videlo, kaj vse morajo trpeti prebivalci, ki živijo neposredno ob lesnem centru. Bila je izdana odločba z dne 27. 10. 2020, da se J. izbriše iz evidence zbiralcev odpadkov, kar pomeni, da odpadkov ne sme zbirati. Opozarja na odločbe gradbenega inšpektorja iz leta 2019, 2020, ki prepoveduje mletje lesa, zbiranje lesnih odpadkov, mletje lesnih odpadkov. V pravdi P 109/2019 je J. d. o. o. tožil G. G. kot člana civilne iniacitive, ki je deloval za zdravo življenjsko okolje in v pravdi propadel, kar je že pravnomočno.

3.Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev. Odgovorila je tudi stranska intervenientka in opozarja na pomanjkljivosti v sodbi. Neutemeljeno so zavrnjeni dokazi z drugim izvedencem, saj je postavljeni izvedenec pavšalno ugotovil določena dejstva in jih povezal z "začetno gradnjo". Ni pojasnil, ali je za opravljena dela tožena stranka imela gradbeno dovoljenje, kaj je s komunalno infrastrukturo pod asfaltnim platojem, česar ni pojasnil tudi v dodatnem zaslišanju. Zato bi sodišče moralo postaviti drugega izvedenca. Tožena stranka bi morala začeti z izgradnjo lesno predelovalnega centra po projektni dokumentaciji in tega ni dokazala. Stavbna pravica se izvršuje preko dogovorjenega obsega. Imetnik si želi prilagoditi področje za namen obdelave odpadkov, kar izkazuje potrdilo Agencije RS za okolje in v zemljiško knjigo vpisana inšpekcijska odločba o prepovedi nedovoljene gradnje.

4.Pritožba je utemeljena.

O materialnem pravu:

5.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pravna podlaga v tej zadevi določba o stvarni pravici po določbah Stvarnopravnega zakonika. Pravilno ugotavlja, da je to stvarna pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino, da ne sme trajati več kot 99 let in da je prenosljiva. Pravilno tudi ugotavlja, da lahko na podlagi 262. člena SPZ predčasno preneha zaradi kršitve. Lastnik nepremičnine lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila ali izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega. Sodišče na to našteva, da tožeča stranka uveljavlja: da je tožena stranka s posegi na predmetnih nepremičninah prekoračila dogovorjen obseg ustanovljene stavbne pravice, da ni imela namena zgraditi lesno predelovalnega centra v skladu s projektno dokumentacijo in izdanim gradbenim dovoljenjem, da na nepremičnini opravlja dejavnost zbiranja, skladiščenja, predelave nevarnih odpadkov in nenevarnih odpadkov ter izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega in da ni plačala zapadlih nadomestil za stavbno pravico. Ugotovilo je določena odstopanja od pogodbe, vendar je menilo, da je ob koncu glavne obravnave stanje bilo takšno, da odstopanja od dogovorjene vsebine ne zadostujejo prenehanje stavbne pravice. Ugotovilo je tudi, da je tožena stranka plačala vse svoje obveznosti.

Institut stavbne pravice pomeni odmik od klasičnega načela superficije solo cedit in omogoča soobstoj lastninske pravice na zemljišču in ločeno lastninsko pravico na zgradbi, postavljeni na tem zemljišču, ki bilo sicer po načelu povezanosti zemljišča in objekta sestavina zemljišča, na katerem je zgrajena. Predvsem je možnost stavbne pravice pomembna za tiste, ki se ne morejo privoščiti nakupa zemljišča, pa na ta način vseeno lahko zgradijo lastno zgradbo in v zameno za obremenjevanje zemljišča plačajo nadomestilo1. Pravna teorija tudi opozarja, da morata stranki opredeliti vsebino stavbne pravice v pogodbi, tako, da določno opredelita značilnost stavbe ali drugega objekta, ki ga sme zgraditi imetnik stavbne pravice in če je uporaba nepremičnine za izgradnjo in uporabo objekta omejena le na določeno prostorsko območje nepremičnine, tudi tako, da določeno opredelijo to območje2. Posebna kogentna pravila se uporabljajo pri ustanavljanju stavbnih pravic na nepremičninah v lasti države ali občin. Ustanovitelj stavbne pravice mora biti v primerih, ko se ustanavlja v korist subjekta zasebnega prava, obvezno odplačno (6. člen, 35. člen, 37. člen in 70. člen ZSPDSLS-1). Javnopravni subjekt lahko izroči zemljiškoknjižno dovolilo za vpis stavbne pravice v zemljiško knjigo po prejemu celotnega nadomestila. Stranki morata določno opredeliti pravico, ki je predmet razpolaganja. To je pravica, ki jo bo omejevala izvedena pravica, ki se ustanavlja. To pomeni, da mora biti v pogodbi o ustanovitvi določeno, za kakšno stavbo gre.

O dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka pridobila tri nepremičnine brezplačno od Republike Slovenije. Nato je z drugotoženo stranko sklenila prvo pogodbo o ustanovitvi stavbne parcele za izgradnjo objektov in naprav, namenjenih gozdarski in lovski dejavnosti kot izhaja iz projektne dokumentacije in je bilo točno opisano v drugem členu pogodbe. Dogovorili sta se za nadomestilo 508.890,00 EUR in za dinamiko plačevanja. Rok pričetka izgradnje je bil najkasneje do 31. 12. 2013. Namen pogodbe pa je bil vzpostavitev lesno predelovalnega centra najprej na delu parcele, na katerem se je ustanovila stavbna pravica, nato se je z dodatkom to spremenilo in razširilo. Nato sta sklenili prvi dodatek 21. 10. 2013, spremenili so dinamiko plačil in rok za pričetek izgradnje pomaknili do najkasneje 31. 12. 2014. Z drugim dodatkom k pogodbi z dne 24. 12. 2014 pa sta povečali stavbno pravico na celotno območje parcele 2306/1, podaljšali trajanje te stavbne pravice do 31. 5. 2113 (najprej je bila do 2028) višina nadomestila pa povečali še za 50.000,00 EUR, rok za celotno plačilo pa je bil do 15. 3. 2014. Dogovorili sta tudi, da ima drugotožena stranka po 20. 12. 2017 pravico od tožeče stranke zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe za parcelo 2306/1 in da za to plača še 50.000,00 EUR. Tožeča stranka je podala soglasje k prenosu stavbne pravice na družbo J. d. o. o., tožeča stranka se je odpovedala uveljavljanju predkupne pravice in zavezala, da bo z vsakokratnim imetnikom stavbne pravice za parcelo 2306/1 po 20. 12. 2017 sklene kupoprodajno pogodbo.

8.Drugotožena stranka je 11. 6. 2013 pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo lesno predelovalnega centra na navedenih nepremičninah, gradbeno dovoljenje je bilo prenešeno na prvotoženo stranko. Prvotožena stranka je imela okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov na območju gradbišč. Pridobila je tudi dovoljenje za zbiranje nenevarnih odpadkov, ki jih lahko skladišči v zbirnem centru na parceli 2306/1. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je v zemljiško knjigo bila vpisana stavbna pravica na parceli 2306/1 za izgradnjo objektov namenjenih gozdarstvu za vso potrebno infrastrukturo, kot izhaja iz projektne dokumentacije, ki jo je izdalo podjetje D. d. o. o. za dobo do 31. 5. 2113 (priloga A8). Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da med strankami tečejo tudi pravde med Republiko Slovenijo in tožečo stranko za razveljavitev medsebojnih pravnih poslov in vračilo nepremičnin (Pg 146/2020) in tožba tožeča stranka zoper prvotoženo stranko glede ugotovitve neveljavnosti predmetnih pogodb in dodatkov (Pg 37/2021). Te dve pravdi še nista končani. Tožba v tej konkretni zadevi je bila vložena pred možnostjo odkupa parcele, to je 14. 11. 2017.

9.Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenca gradbene stroke ugotovilo, da obstajajo določena dela na parceli, za ta dela ni bil izdelan projekt za izvedbo (PZI), ni bil predložen upravni enoti. Zato iz izvedenih del ni mogel ugotoviti, kaj je bilo narejeno na projektu. Ugotovil pa je, da je po gradbenem dovoljenju bil predviden obseg: ureditev območja, komunalna infrastruktura, gradnja objekta, skladišče lesa, žaga, kotlovnica, objekt sušilnica in objekt skladišče lesa, specialna žaga in lamelnica. Izvedenec je ugotovil, da je bil izdelan izkop, tudi preko železniškega priključka, kar ni bilo v gradbenem dovoljenju, nasipavanje dela platoja, asfaltiranje dela platoja. Za komunalno infrastrukturo po projektu, pa ni mogel preveriti, saj se to nahaja pod asfaltom platoja. Ugotovil je, da je na večih mestih gradbeni material, nekaj gradbene mehanizacije ter manjši stroj za pripravo drv. Ocenil je, kar sprejema sodišče prve stopnje, da je tožena stranka na predmetnih parcelah opravila nekaj dela v skladu z gradbenim dovoljenjem in to ocenil na 10 % stroškov izgradnje. Ugotovil je, da plato služi kot skladišče gradbenega materiala, v manjši meri gradbene mehanizacije ter tudi lesa in lesnih odpadkov. Kaj vse ni bilo zgrajeno oziroma se ne da preveriti, je sodišče prve stopnje ugotovilo v točki 12 sodbe. Izvedenec je ugotovil, da bi lahko kasneje tožena stranka v skladu s predpisi zahtevala spremembo projekta. Sodišče je nato sklepalo, da na podlagi izvedeniškega mnenja za zaslišanje izvedenca ni mogoče slediti očitkom tožeče stranke, da prvotožena stranka izvaja samovoljno in nedovoljeno gradbene posege. Tožeča stranka je na naroku in v pritožbi zahtevala dodatno pojasnilo izvedenca, zlasti o tem, da naj pridobi podatke o izvajalcu gradbenih del, naročniku in dovoljenjih za opravljanje posege. Zahtevala je tudi podatke, kdo so bili s strani geodetskih služb osebe, da bi zakoličile in določile gradbeni objekt, opravljale izgradnjo, nadzor. Tožeča stranka tudi izpodbija izvedenca, da je bilo opravljenih 10 do 15 % predvidenih del. Tožeča stranka je tudi zahtevala postavitev drugega izvedenca.

10.Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je tožena stranka pričela z izvajanjem del, da pa rok za izgradnjo v pogodbi ni določen in ima zato tožena stranka do konca 2113 tega leta čas, da zgradi ta objekt. Tudi pričetek roka, ki je bil določen do najkasneje 24. 12. 2014, je bil pozneje črtan. Za sodišče prve stopnje je bilo dovolj, da je začela tožena stranka s pripravljalnimi deli za izgradnjo. Pri tem sodišče šteje za odločilno, da so inšpekcijske službe prepovedale nadaljnjo izgradnjo in s tem toženi stranki onemogočile uporabo že pridobljenih nepovratnih sredstev za gradnjo. V zvezi s tem je tožeča stranka navajala, da so inšpekcijske službe prepovedale nedovoljene gradbene posege v pomenu gospodarske dejavnosti predelave nevarnih odpadkov, predelave lesa in povzročanje emisije v okolju in ne izgranjo lesno predelovalnega centra po pogodbi. Tožeča stranka je tudi navajala, da je računsko sodišče ugotovilo, da tožena stranka ni pridobila nepovratna sredstva za izgradnjo lesno predelovalnega centra, ampak za zbiranje odpadkov. Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na te navedbe tožeče stranke; določene dokumentacije, katero je predložila tožeča stranka, pa ni dokazno ocenilo in ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni upoštevalo. Sodišče le meni, da so bili dokazi od A33 dalje prepozni. Pri tem pa spregleda dokaze do A33 in se o teh pravočasno predloženih dokazih ne opredeli. Zato je podana očitana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11.Sodišče prve stopnje tudi ugotovi, da je tožena stranka plačala celoten znesek do zahtevanega roka, to je skupaj 567.037,50 EUR do 30. 1. 2015. Tožeča stranka te ugotovitve izpodbija in predlagala je pravočasno izvedenca finančne stroke (list. št. 141, 142). Pritožbeno sodišče je seštelo zneske, ki jih sodišče prve stopnje ugotavlja v točki 15 kot opravljena plačila in ne dobi zneska 567.037,50 EUR, ampak 400.536,00 EUR. Zato je v tem delu treba pritrditi pritožbi, da je dejansko stanje glede tega pravno relevantnega dejstva, nepopolno ugotovljeno. Ker sodišče omenja neka določena napačna knjiženja, češ da je šlo za kredit, ki ga je prvotožena stranka dala tožeči stranki, pa je treba tudi dovoliti dokaz z izvedencem finančne stroke, ki naj ugotovi po predlogih tožeče stranke, kaj je bilo plačano in kam je bilo plačano.

12.Tožeča stranka tudi zahteva s prepovedjo vznemirjanja lastnika in odstranitev premične naprave za sortiranje mineralnih surovin skupaj z vsem zbranim odpadnim materialom na parceli 2306/1 in prepoved nadaljnjih vznemirjanj. Sodišče prve stopnje je najprej ugotovilo, da je tak stroj bil, vendar kot odločilno vzame stanje ob koncu glavne obravnave in ugotovi, da tožena stranka nima teh strojev na sporni parceli in zahtevek iz tega razloga zavrne. Pritožba pa trdi, da ni pravilno vzeti stanje ob glavni obravnavi in da želi prepoved uporabe sporne parcele na način, kot jo uporablja tožena stranka.

Presoja pritožbe

13.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz izpodbijane sodbe mogoče ugotoviti, da sodišče prve stopnje šteje, da je bilo po pogodbi dogovorjeno, da lahko tožena stranka uporablja sporno parcelo (zlasti gre za parcelo 2306/1) tako, kot želi, in da bo lahko do konca dogovorjenega časa uporabe 99 let, zgradila lesno predelovalni center. Pri tem šteje, da način uporabe lahko štejemo med dejavnosti predelave lesa in da zato ne gre za kršitev pogodbe. Ker je tožena stranka odstranila premičnine oziroma stroje, pa ni utemeljen prepovedni zahtevek za prepoved vznemirjanja. Pritožbeno sodišče se ne strinja s takšno presojo pogodbe in zlasti ne 256. člena SPZ. Pravdni stranki sta se dogovorili v pogodbi, kako bo tožena stranka uporabljala stavbno pravico na parceli last tožeče stranke. To ne pomeni, da ima tožena stranka pravico izbire uporabe, s tem da je po njenih trditvah zgradila nekaj temeljev za bodoči lesno predelovalni center. Od nastanka stavbne pravice do konca glavne obravnave je preteklo 10 let. Kakšen naj bo lesno predelovalni center je vpisano v zemljiško knjigo oziroma določena je stavbna pravica po gradbeni dokumentaciji, ki je bila sestavni del te pogodbe. To pomeni, da lahko tožena stranka res odlaša z izgradnjo lesno predelovalnega centra, vendar ne more uporabljati sporne parcele v druge namene (npr. skladiščenje odpadnega materiala, pridelavo sekancev, skladiščenje odpadkov in podobno). Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do številnih navedb tožeče stranke o tem, kako delovanje tožene stranke vpliva na okolje.

14.Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je v luči pravilne uporabe materialnega prava, narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pritožbeno sodišče ne more prvič izvajati vrste dokazov, postaviti izvedenca finančne stroke in nato ponovno odločiti. Zato je moralo razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje in vrniti v novo sojenje. Ker je bila razveljavljena odločitev o primarnem zahtevku, je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o podrednem zahtevku.

15.V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje izvede dokaze, ki so bili dani pravočasno. Opredeli se tudi do dokaznega predloga tožeče stranke glede dopolnitve izvedenca gradbene stroke (da pribavi ustrezno dokumentacijo, kar naj predloži tožena stranka). Če ne bo odgovoril na vse navedbe, pa lahko tudi postavi drugega izvedenca. Predvsem je treba izvedencem pojasniti, da naj presojajo obstoječe stanje glede na dogovorjeno izgradnjo lesno predelovalnega centra v dokumentaciji, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje naj tudi postavi izvedenca finančne stroke, ki naj preveri, ali je tožena stranka opravila vsa potrebna plačila. V ponovnem sojenju naj tudi sodišče prve stopnje izhaja iz dejstva, da zlasti parcele 2306/1 ni mogoče uporabljati v druge namene kot v tiste namene, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo ustanoviti stavbne pravice. Tako bo odločitev o zahtevku za prepoved vznemirjanja lastnika treba ugotoviti, kaj je ostalo od premičnin na parceli. Če teh premičnin ni več, pa je treba v primeru, da so v trenutku vložitve tožbe bile, ugoditi prepovednemu zahtevku.

16.Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da tožeča stranka zahteva prenehanje stavbne pravice na treh parcelah. Stavbna pravica se ustanovi z vpisom v zemljiški knjigo. Vendar je v spisu najti le zemljiškoknjižni izpisek za parcelo 2306/1 in ne za preostali dve parceli. Če na ostalih dveh parcelah ni prišlo do pridobitve stavbne pravice, ampak je obstajala le pogodba oziroma zavezovalni pravni posel, ni mogoče ugoditi glede teh parcel zahtevku, tako kot je postavljen.

17.Izrek o stroških temelji na 165. členu ZPP.

-------------------------------

1prim. A. Vlahek, Komentar SPZ, GV Založba, stran 1012

2dr. Nina Plavšak, prof. dr. Renato Vrenčur, Služnosti, stvarno breme, stavbna pravica in druge izvedene pravice, zbirka Sodobno stvarno pravo, Planet GV d. o. o. 2020, stran 204.