Jedro

Upoštevani posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe so le takšni razlogi, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije, dolžniku začasno onemogočajo izpolnitev obveznosti. Odlog izvršbe iz teh razlogov je namreč mogoč največ za tri mesece.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrnilo.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da bolezen dolžnikovega vnuka ni posebno upravičen razlog za odlog izvršbe, ker to ni izjemna in kratkotrajna situacija, ki bi dolžniku zgolj trenutno onemogočila izpolnitev obveznosti. Vsaka bolezen je izjemna, še posebej tako huda, kot jo ima dolžnikov vnuk. Ugotovitev sodišča, da je vnukova bolezen trajne narave ni obrazložena, poleg tega pa dolžnik ni predlagal odlog izvršbe do ozdravitve vnuka.

Predlagal je odlog za določen čas, da najde primerno stanovanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopnim stališčem, po katerem je mogoče izvršbo na podlagi 2. odst. 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju odložiti, kadar so za to podani posebno upravičeni razlogi le v primeru, da gre za izjemno in kratkotrajno situacijo, ki dolžniku le trenutno onemogoča izpolnitev njegove obveznosti. Da je temu tako nedvomno izhaja iz same citirane določbe, ki dopušča odlog izvršbe zaradi posebno upravičenih razlogov le za tri mesece. Da bi bile ovire za izvršbo odstranjene v roku treh mesecev v tej smeri, da bi se v tem času zdravje dolžnikovega vnuka bistveno izboljšalo, iz podatkov spisa in listin, ki jih je predložil sam dolžnik ne izhaja.

Glede iskanja drugega stanovanja, ki bo primerno tudi zdravstvenemu stanju dolžnikovega vnuka pa je dolžnika opozoriti, da je izvršilni naslov postal pravnomočen dne 26.11.1997, izvršba dovoljena 18.5.1998 in torej dolžnik že vse od tedaj ve, da bo moral stanovanje izprazniti in vse od tedaj je imel možnost poiskati drugo primerno stanovanje. Končno pa je dolžnika še opozoriti, da je iz istega razloga predlagal prvič odlog izvršbe dne 27.5.1998, ponovno dne 24.1.2000 in je bila torej izvršba dejansko odložena za vse navedeno obdobje, preklican je tudi narok za deložacijo, ki je bil razpisan dne 14.4.2000 in je tako dolžnik s svojimi predlogi za odlog izvršbe praktično odložil izvršbo za bistveno daljše obdobje, kot pa to določa 2. odst. 71. čl. ZIZ. Glede na navedeno torej njegova pritožba ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.