Jedro

Materialno pravno je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da zasutje jarka s prodniki predstavlja motilno ravnanje, ker se z zasutjem jarka s prodniki, ki so povsem pohodni (tako tudi iz fotografij) praktično v ničemer ne spreminja ali ovira dotedanjega načina izvrševanja soposesti po tožeči stranki.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se prvostopni sklep: v točki I/1 in 2 spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tudi v delu, v katerem se toženi stranki nalaga, da v roku 8 dni od prejema tega sklepa na nepremičnini jugozahodnem delu parc. št. 446/3 k.o. S. in severozahodnem delu parc. št. 453 k.o. S. odstrani vso nasuto kamenje (prodnike) v dolžini treh metrov ob opornem zidu in nasajenih vinskih trtah ter toženi stranki prepoveduje v bodoče s takim ali podobnim ravnanjem posegati v posest tožeče stranke, da ne bo izvršbe; v točki II/2 spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se izdani sklep o začasni odredbi P 54/2020 z dne 28. 5. 2020 razveljavi tudi v preostalem delu, v katerem se toženi stranki nalaga, da preneha z zasipavanjem s kamenjem na nepremičnini jugozahodnem delu parc. št. 446/3 k.o. S. in severozahodnem delu parc. št. 453 k.o. S. ob opornem zidu in zasajenih vinskih trtah; za primer kršitve obveznosti se toženi stranki izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR; in da začasna odredba še velja 15 dni po pravnomočnosti predmetne zadeve in v tem obsegu zavrne predlog za izdajo začasne odredbe; v točki III spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 1.271,28 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in v nespremenjenem obsegu (točka I/3 in točka II/1) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti v roku 8 dni od prejema tega sklepa 459,00 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče toženi stranki naložilo, da v roku 8 dni od prejema sklepa sodišča na nepremičnini jugozahodnem delu parc. št. 446/3 k.o. S. in severozahodnem delu parc. št. 453 k.o. S. odstrani vso nasuto kamenje (prodnike) v dolžini treh metrov ob upornem zidu in zasajenih vinskih trtah ter toženi stranki prepovedalo v bodoče s takim ali podobnim ravnanjem posegati v posest tožeče stranke, pod pretnjo izvršbe. V presežku je tožbeni zahtevek na motenje posesti zavrnilo (točka I/1, 2 in 3 izreka). V točki II/1 in 2 izreka je ugovoru zoper sklep o začasni odredbi delno ugodilo in izdano začasno odredbo z dne 28. 5. 2020 v delu, v katerem se toženi stranki nalaga, da preneha z izkopavanjem terena na nepremičnini jugozahodnem delu parc. št. 446/3 in severozahodnem delu parc. št. 453, obe k.o. S., ob opornem zidu in zasajenih vinskih trtah razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrne. V preostalem delu je zavrnilo ugovor tožene stranke zoper začasno odredbo. V odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka) je toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 288,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Zoper prvostopni sklep sta vložili pritožbo obe pravdni stranki zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.

3. Osrednji pritožbeni razlog tožeče stranke zoper zavrnilni del sklepa o motenju posesti (ta se nanaša na zasutje korenin vinske trte z rodovitno prstjo) je ta, da prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo časa izkopa jarka oziroma poglobitve le-tega. V tej smeri prvostopno sodišče ni pravilno presodilo izvedenih dokazov, ker je verjelo tožencu in njegovi partnerki, ne pa pričam G. I. in N. I. ter izpovedbi tožnice, ki so povedali, da je bila poglobitev jarka opravljena v mesecu marcu 2020. Da je bila poglobitev jarka opravljena v mesecu marcu 2020, ne pa koncem leta 2019, potrjujejo fotografije št. 3 in 5 iz meseca februarja in marca 2020. Ker prvostopno sodišče pri presoji verodostojnosti izpovedbe prič ni upoštevalo navedenih fotografij, je dejansko stanje glede časa izkopa zemljišča nepravilno ugotovilo. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ima za posledico napačno uporabo materialnega prava glede pravočasnosti zahtevanega posestnega sodnega varstva za vzpostavitev prvotnega stanja, to je zasutja korenin vinske trte z rodovitno zemljo.

Zoper delno razveljavitev začasne odredbe pritožba tožene stranke uveljavlja iste pritožbene razloge kot o glavni stvari. Prvostopno sodišče tudi pri delni razveljavitvi začasne odredbe ni pravilno ugotovilo, da je toženec dejansko poglabljal jarek še v mesecu marcu preden ga je zasul s kamenjem. Pravno varstveni zahtevek za izdajo začasne odredbe je bil v tem delu tudi pravočasen.

Pritožba tožeče stranke izpodbija tudi odločbo o pravdnih stroških. Tožeči stranki bi bilo potrebno priznati 100% pravdni uspeh, ker je bil postopek zaradi motenja posesti potreben. Sicer pa bi prvostopno sodišče moralo zahtevku v celoti ugoditi in toženi stranki naložiti povrnitev vseh pravdnih stroškov tožeče stranke. V kolikor pa se upošteva pravdni uspeh pa ta znaša 80% proti 20% v korist tožeče stranke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, da vzdrži sklep o začasni odredbi v celoti v veljavi ter da toženi stranki naloži vse stroške postopka tožeče stranke. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožena stranka uveljavlja pritožbeni ugovor pravočasnosti vložitve tožbe s sklicevanjem na razglašeno epidemijo COVID-19 in v z navedeno epidemijo izdano odredbo predsednika VSRS z dne 13. 3. 2020 in Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno pravnimi zadevami za obvladovanje nalezljivih bolezni Sars-Cov2 (nadalje ZZUSUDJZ). V pritožbi navaja, da na podlagi navedenih aktov materialni roki v pravdah za motenje posesti niso prenehali teči in je tako tožba, ki je bila vložena dne 13. 5. 2020 glede na dejstvo, da je sama tožnica povedala, da je bila z motilnim dejanjem seznanjena dne 15. 3. 2020, vložena znatno po 30-dnevnem roku, kot to določa 32. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Nadalje pritožba navaja, da je materialno pravno zmotna presoja prvostopnega sodišča o obstoju motilnega dejanja. Zasutje predhodno izkopanega jarka s prodniki za tožečo stranko ne predstavlja bistvenega posega v njeno soposest, ker navedeni pas zemljišča lahko tožeča stranka za nego brajd uporablja praktično enako, kot poprej, ko je bila na tem delu zemlja. Tožeča stranka tako tudi nima ekonomskega interesa za uveljavljanje posestnega varstva, ker je sporni poseg v njeno posest nebistven. Zraven tega pa zatrjevano nego brajd (obrezovanje) in obiranje grozdja lahko tožnica glede na brežino izvaja le iz svojega zemljišča, v katerega pa tožena stranka z ničemer ni posegla. Prvostopno sodišče tudi ni dalo zadosti teže dejstvu, da sporni pas zemljišča uporablja tudi tožena stranka za odvodnjavanje meteornih voda, torej izvaja soposest na spornem pasu zemljišča, ki pa je sicer v lasti tožene stranke. S tem, ko je izkopan jarek zasula s prodniki (s tem je uredila drenažo za odtekanje meteornih voda iz objekta tožeče stranke) je izvrševala samopomoč, ki izključuje posestno varstvo tožeče stranke.

Prvostopno sodišče bi tudi moralo v celoti ugoditi ugovoru zoper sklep o izvršbi, ker tožena stranka z zasipanjem jarka s prodniki v ničemer ni posegala v posest tožnice. Verjetnost terjatve ni izkazana in zato je potrebno sklep o začasni odredbi v celoti razveljaviti in predlog za izdajo začasne odredbe v celoti zavrniti.

Tako v smeri presoje o glavni stvari ter presoje o začasni odredbi je prvostopno sodišče tudi zmotno presodilo izvedene dokaze, in sicer izpovedbe priče G. I., N. I., motilno ravnanje pa tudi ne izhaja iz v spisu priloženih fotografij kraja dogodka.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke in predlog za izdajo začasne odredbe zavrže, podrejeno predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka in predloga za izdajo začasne odredbe, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti. Priglaša pritožbene stroške.

5. Odgovore na pritožbo sta vložili obe pravdni stranki. Tako tožeča kot tožena stranka v odgovorih na pritožbo prerekata pritožbenim navedbam nasprotne stranke in predlagata zavrnitev pritožbe nasprotne stranke ter ugoditev lastnim pritožbam. Obe pravdni stranki v odgovorih na pritožbo priglašata tudi pritožbene stroške.

6. Pritožba tožene stranke je utemeljena. Pritožba tožeče stranke je neutemeljena.

7. V tej pravdi tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo posesti na pasu zemljišča med živo mejo tožene stranke in stavbo tožeče stranke vse do opornega zida na parc. št. 446/3 in deloma na parc. št. 453 (nadalje pas zemljišča), z zatrjevanjem, da je navedeni pas zemljišča uporabljala za nego vinske trte in obiranje grozdja na brajdah. Takšno posest navedenega pasa zemljišča je tožeča stranka motila s tem, da je po njem izkopala jarek in ga delno (v dolžini treh metrov) ob opornem zidu zasula s prodniki. Pri tem tožeča stranka še dodaja, da ji je z navedenim početjem tožnika na brajdah nastala škoda, ker so se z izkopom jarka uničile oziroma poškodovale korenine vinske trte. Tožena stranka izkop jarka in delno zasipanje jarka s prodniki priznava. Uveljavlja pa ugovore, da je bila tožba za motenje posesti vložena prepozno, da tožnica ni bila posestnica spornega pasu zemljišča, da posest sploh ni bila motena, ker dejanje ni bilo motilno ter da je z izkopom jarka in delnega zasutja le-tega s prodniki izvrševala samopomoč.

8. Po določbi prvega odstavka 24. člena SPZ je posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest). Posest lahko izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (soposest, 25. člen SPZ). Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ). Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih (426. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti (35. člen SPZ).

9. Prvostopno sodišče na podlagi izpovedbe obeh pravdnih strank, zlasti pa na podlagi dopisa pooblaščenca tožeče stranke D. L. z dne 28. 1. 2020 (priloga A13) ter dopisa pooblaščenca toženca z dne 4. 2. 2020 (priloga A14), dopisa tožničinega pooblaščenca z dne 20. 4. 2020 (priloga A15) ter izpovedbe priče I. V. (ta je povedala, da je toženec v mesecu marcu v že izkopan jarek navozil prodnike, kar je povedal tudi sam toženec) pravilno zaključuje, da je bila toženec že 17. 1. 2020 na spornem pasu zemljišča izkopal jarek in da je bila tožeča stranka z izkopom jarka seznanjena že meseca januarja 2020. Razloge za takšno dokazno presojo je prvostopno sodišče navedlo v točki 13 obrazložitve sodbe. Takšne odločitve o času izkopa jarka ne morejo spremeniti pritožbena izvajanja tožeče stranke s sklicevanjem na izpovedbe prič G. I. in N. I. ter na fotografije št. 3 in 5, ker je že prvostopno sodišče glede na navedene dopise med pravdnima strankama pravilno navedlo, da izpovedbam navedenih prič (priči sta zatrjevali da je bil jarek še dodatno poglobljen v mesecu marcu 2020) ne verjame. Pregled fotografij št. 3 in 5 pa tudi ne privede do drugačne presoje glede časa izkopa jarka, ker se vinska trta lahko obrezuje že od meseca januarja dalje. Izkopani jarek pa je toženec s prodniki delno zasul v prvi polovici meseca marca 2020. Z zasutjem s prodniki pa je bila tožnica seznanjena 15. 3. 2020, kar pritožbeno ni sporno.

10. Tožnica je tožbo vložila dne 13. 5. 2020. Tožba vložena navedenega dne je glede zatrjevanega motilnega dejanja - izkop jarka (ta je bil izveden najkasneje v mesecu januarju 2020) prepozna, ker je vložena po poteku roka trideset dni določenega v 32. členu SPZ. Glede delnega zasutja jarka s prodniki pa je vložena pravočasno, ker je bil na podlagi Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, ki jo je izdal predsednik VSRS 12. 3. 2020 in je bila v Uradnem listu RS objavljena 13. 3. 2020, tek procesnih rokov s 16. 3. 2020 prekinjen in se je nadaljeval s 1. 6. 2020. Na podlagi ZZUSUDJZ, ki je začel veljati 29. 3. 2020 pa je bil zadržan tek vseh rokov v nenujnih zadevah - poleg procesnih (ti so prenehali teči že 16. 3. 2020 na podlagi že navedene Odredbe predsednika VSRS) tudi materialnih rokov. Zadržanje teka procesnih in materialnih rokov je na podlagi navedenih aktov prenehalo veljati 1. 6. 2020. Zaradi zadržanja teka materialnih rokov je tožba na motenje posesti (ta ne spada med nujne zadeve na podlagi navedenih aktov), ki je v obravnavanem primeru vložena dne 13. 5. 2020, pravočasna, torej vložena v roku 30 dni od dneva, ko je toženka izvedela za motenje in storilca.

11. Pritožbeno sodišče tudi nima pomisleka v presojo prvostopnega sodišča, da sta na spornem pasu zemljišča obe pravdni stranki izvrševali soposest na celotnem pasu zemljišča, in sicer tožnica za nego brajd in obiranje grozdja, toženec pa za striženje ograje ligustra. Navedeno pravilno ugotavlja prvostopno sodišče na podlagi izpovedbe obeh pravdnih strank ter izpovedbe prič G. in N. I. ter D. R., I. V. in V. R..

12. Postopanje toženca z zasutjem jarka s prodniki tudi ni opredeliti kot samopomoč po določbi 31. člena SPZ1, ker tožnica z ničemer ni posegala v obstoječo soposest na spornem pasu zemljišča. 13. Materialno pravno pa je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da zasutje jarka s prodniki predstavlja motilno ravnanje, ker z zasutjem jarka s prodniki, ki so povsem pohodni (tako tudi iz fotografij) praktično v ničemer ne spreminja ali ovira dotedanjega načina izvrševanja soposesti po tožeči stranki. Po presoji pritožbenega sodišča tožnica lahko še vedno za potrebe nege brajd in obiranja grozdja hodi po prodnikih brez večje težave, ker je priča G. I. (sin tožnice) povedal, da so tudi letos rezali brajde iz obeh strani, je pa bilo iz toženčeve strani obrezovanje težje zaradi naloženih palet in kamenja. Tožnica zaslišana kot stranka pa ni ničesar izpovedala glede težavnosti dostopa do brajd zaradi prodnikov, toženec pa je povedal, da je po navoženem kamenju mogoče hoditi. Da pa bi navedeni pas zemljišča zaradi nege brajd in obiranja grozdja uporabljala za postavitev lestve, pa tožnica tekom pravde ni navajala, pri čemer je glede na konfiguracijo terena (brežina, ki pada v smeri zemljišča toženca) nega brajd in obiranje grozdja predvsem možna iz zemljišča tožnice, v katerega pa toženec ni posegal. Z zasutjem jarka s prodniki je toženec (tako iz fotografij - priloga C) dejansko le ponovno izravnal izkopan jarek na nivo zemljišča pred izkopom. Z zasutjem jarka toženec tako ni preprečil ali znatno onemogočil dotedanje izvrševanje posesti zemljišča in tako njegovo ravnanje tudi ni bistveno poseglo v obstoječi način izvrševanja soposesti. Iz navedenega razloga po presoji pritožbenega sodišča obravnavano zasutje jarka s prodniki ne predstavlja motilnega ravnanja soposesti po določbi 35. člena SPZ, na kar utemeljeno opozarja pritožba tožene stranke. Izvajanja tožeče stranke o nastali škodi na brajdah zaradi izkopa jarka in posledičnega vpliva na koreninski sistem brajd, pa v skladu z določbo 426. člena ZPP niso upoštevna pri odločanju v postopku zaradi motenja posesti.

14. V zvezi s pritožbenimi izvajanji obeh pravdnih strank zoper začasno odredbo pa velja glede na pritožbeno odločitev o glavni stvari (zahtevek na motenje posesti je v celoti zavrnjen) ugotoviti, da ne obstoji verjetnost terjatve o glavni stvari in tako tudi ne obstoji verjetnost terjatve kot temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve po določbi prvega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče sklep o izdani začasni odredbi razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

15. Po odločitvi pritožbenega sodišča je tožeča stranka z zahtevkom na motenje posesti, v okviru katerega je tekel tudi postopek izdaje začasne odredbe, v celoti propadla in zato je na podlagi določbi prvega odstavka 154. člena ZPP dolžna toženi stranki povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške. Te je že prvostopno sodišče pravilno odmerilo v znesku 1.271,28 EUR in je tako tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v navedenem znesku z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

16. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 358. člena ZPP.

17. Tožena stranka je s pritožbo uspela in zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti za 459,00 EUR utemeljeno priglašenih pritožbenih stroškov (odvetniški stroški, materialni stroški, DDV, sodna taksa za pritožbo). Toženi stranki pa pritožbeno sodišče ni priznalo stroškov za odgovor na pritožbo, ker z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve v pritožbenem postopku. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, z odgovorom na pritožbo tudi ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

1 Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.