Jedro

Vprašanje o dodelitvi mladoletnih otrok v vzgojo in oskrbo je v sporu o plačevanju preživnine predhodno vprašanje, ki ga ni smotrno reševati v tej pravdi, ko je že sprožen o tem posebni postopek. Smotrno in nujno pa je z začasno odredbo v korist mladoletnih otrok zagotoviti, da jima starš, pri katerem trenutno ne živita, prispeva k preživljanju ustrezni znesek.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep o prekinitvi pravdnega postopka.

Obrazložitev

Zakoniti zastopnik mladoletnih tožnic in toženka sta živela v izvenzakonski skupnosti, mladoletni tožnici pa sta njuni skupni hčerki.Izvenzakonska skupnost je razpadla, mladoletna otroka pa sta od avgusta ali septembra 1998 pri očetu. Preje, ko sta živeli pri materi, jima je oče prispeval k preživljanju po 20.000,00 SIT mesečno. Za čas, odkar živita pri njem pa zahtevata s predmetno tožbo, da jima mati prispeva k preživljanju od 1.9.1998 dalje po 15.000,00 SIT mesečno.

Med strankama ni spora, da o tem, komu se naj mladoletni tožnici dodelita v vzgojo in oskrbo, ni sporazuma in da je sprva tekel o tem postopek v smislu čl. 105/II Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pred Centrom za socialno delo. Zaradi sodne prakse, da je odločanje o dodelitvi otrok rojenih v izvezakonski skupnosti tudi pristojno sodišče (II Ips 536/97), pa je sprožil njun oče pravdo pred Okrožnim sodiščem v Celju, ki teče pod P 187/99 z zahtevkom, da se dodelita mladoletni hčerki v vzgojo in oskrbo njemu. O sporu še ni odločeno.

Glede na opisano dejansko stanje je sodišče prve stopnje odločilo, da o vprašanju, pri katerem od staršev naj živita mladoletni tožnici kot predhodnem vprašanju za odločanje o višini preživnine v tem sporu ne bo v smislu čl. 206 ZPP/99 sodišče prve stopnje samo odločalo. Zato je postopek prekinilo do pravnomočne odločitve o dodelitvi mladoletnih tožnic v vzgojo in oskrbo. Obenem pa je z začasno odredbo zaradi varovanja zdajšnjih koristi otrok, ki nedvomno živita pri očetu naložilo materi, da prispeva do pravnomočno končanega postopka v tej pravdi k njunemu preživljanju za vsako po 14.000,00 SIT mesečno.

To svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na čl. 411 ZPP/99 in je postala pravnomočna.

Zoper odločitev o prekinitvi postopka sta se pritožili mladoletni tožnici in predlagali, da jo pritožbeno sodišče razveljavi in naloži sodišču prve stopnje, da o predhodnem vprašanju za potrebe te preživninske pravde odloči samo.

Pritožnici trdita, da sta prepričani, da bosta obe dodeljeni v vzgojo in oskrbo očetu. V primeru pa, če bi bili dodeljeni materi, bi pač bila preživnina, določena v tem pravdnem postopku ukinjena in na novo naložena očetu. Nadalje menita, da bi v sedanjem pravdnem postopku moralo sodišče, ko bi odmerjalo preživnino istočasno odločiti tudi o ukinitvi preživnine, ki je bila predhodno, ko sta živeli mladoletni tožnici pri materi, naložena v plačilu očetu.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo smotrno in v korist pravic mladoletnih tožnic, ko je z začasno odredbo zagotovilo vsaj osnovni prispevek matere k njunemu preživljanju. Ni namreč sporno, da otroka živita pri očetu. Smotrna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja,ki je za odločitev o višini preživnine v tej pravdi vprašanje o dodelitvi otrok v vzgojo in oskrbo. Odločitev sodišča v tej pravdi o dodelitvi otrok kot predhodno vprašanje bi res učinkovala le za to pravdo, utegnila pa bi imeti za mladoletni tožnici negativne posledice, predvsem za njuno duševno počutje. Na končni uspeh pravdanja pa ne bi vplivala.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo.