Jedro

Sodišče prve stopnje je glede na navedeno napačno zaključilo, da za vsebinsko odločanje v tem kolektivnem delovnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka iz 4. odstavka 27. člena ZDOdv in 23. člena ZDSS-1. Ker predhodni postopek po šestem odstavku 27. člena ZDOdv, v obravnavanem konkretnem sporu ni procesna predpostavka za vložitev predloga, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje predlagateljevega predloga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagatelja, da se ugotovi, da je nasprotna udeleženka v letu 2020 kršila določbo 22.d člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPK), s tem, da pred objavo javnega natečaja ni izvedla notranje seznanitve s prostimi delovnimi mesti in da je nasprotna udeleženka dolžna za vsako prosto delovno mesto v policiji pred izvedbo internega ali javnega natečaja izvesti notranjo seznanitev s prostimi delovnimi mesti, skladno z 22.d členom. Odločilo je, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka, nasprotni udeleženki pa je dolžan povrniti vse njene stroške tega postopka.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi se sklicuje predvsem na šesti odstavek 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv), in sicer da določbe glede predhodnega postopka med drugim ne veljajo za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Navaja, da je predlog vložil, ker nasprotna udeleženka kot delodajalka ni izpolnjevala svojih obvez iz delovnega razmerja. Predlagatelj nasprotni udeleženki očita neizvrševanje KPP v delu, ki se nanaša na seznanitev s prostimi delovnimi mesti (22.d člen), s tem pa so bile članom predlagatelja kršene njihove pravice iz delovnega razmerja. Po mnenju predlagatelja se je sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicevalo na sklep VDSS, opr. št. X Pdp 405/2017 z dne 25. 10. 2017 in bi moralo sodišče upoštevati stališče VDSS v zadevi opr. št. X Pdp 209/2011 z dne 25. 11. 2011, kjer je določeno, da je v primeru neizvrševanja kolektivnih pogodb dopustno neposredno sodno varstvo. Predlagatelj pa je sicer želel zadevo rešiti na miren način s pogajanji, ko je z dopisom z dne 5. 10. 2020 pozval nasprotno udeleženko na izvrševanje 22.d člena KPP. Nasprotna udeleženka je z dopisom z dne 14. 10. 2020 odgovorila, da niti ZJU niti Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih ne določata, da bi bila predhodna notranja seznanitev ter interni tečaj obvezna. Torej nasprotna udeleženka ni želela odpraviti nepravilnosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) pa tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka navedene v tej citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba, je pa napačno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog predlagatelja, s katerim je uveljavljal ugotovitev, da je nasprotna udeleženka v letu 2020 kršila določbo 22.d člena Kolektivne pogodbe za policiste glede notranje seznanitve s prostimi delovnimi mesti. Sodišče je predlog zavrglo, ker predlagatelj ni izpolnil procesne predpostavke po četrtem odstavku 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (Ur. l. RS, št. 23/2017; ZDOdv), ki določa, da je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka proti državi ali državnemu organu predhodni postopek mirne rešitve spora. Obrazložilo je, da predmetni kolektivni spor ne spada med izjeme, določene v šestem odstavku 27. člena ZDOdv, saj naj ne bi šlo za spor, s katerim se uveljavljajo pravice iz delovnega razmerja, in med udeležencema ne obstaja delovno razmerje, pač pa predlagatelj uveljavlja pravice, ki izhajajo iz njegovega statusa reprezentativnosti in statusa stranke kolektivne pogodbe.

6. Utemeljena je pritožba predlagatelja, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da obravnavani kolektivni delovni spor ne spada med izjeme, določene v šestem odstavku 27. člena ZDOdv, ker naj ne bi šlo za spor, s katerim se uveljavljajo pravice iz delovnega razmerja, glede na to da med predlagateljem in nasprotnim udeležencem ne obstaja delovno razmerje. V šestem odstavku 27. člena ZDOdv je izrecno določeno, da določbe glede predhodnega postopka med drugim ne veljajo za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Predlagatelj je v kolektivnem delovnem sporu uveljavljal kršitev izvrševanja kolektivne pogodbe, s tem da nasprotna udeleženka kot delodajalka ni izpolnjevala obveznosti dogovorjene v Kolektivni pogodbi za policiste (Ur. l. RS, št. 41/2012, 97/2012, 41/2014 in 22/2016). Nasprotna udeleženka je kot delodajalka dolžna članom predlagatelja zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja, ki jim pripadajo na podlagi KPP. Predlagatelj nasprotni udeleženki očita neizvrševanje KPP v delu, ki se nanaša na seznanitev s prostimi delovnimi mesti. Neizvrševanje obveznosti s strani nasprotne udeleženke pomeni, da so članom predlagatelja kršene njihove pravice iz delovnega razmerja, saj je v 1. členu KPP določeno, da ta kolektivna pogodba ureja uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij policistov ter splošne pogoje za delovanje sindikata pri delodajalcu.

7. Utemeljena je pritožba predlagatelja, da ji ni bilo potrebno izpolniti procesne predpostavke iz 4. odstavka 27. člena ZDOdv za vložitev tega kolektivnega delovnega spora, saj Republiko Slovenijo ne toži kot oblastni organ, ampak kot delodajalca in je zato upravičen začeti postopek v kolektivnem delovnem sporu neposredno na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDOdv.

8. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 10/24) v 5. členu določa stvarno pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih, kjer so primeroma naštete vrste individualnih delovnih sporov. V 6. členu pa je določena stvarna pristojnost delovnega sodišča v kolektivnih delovnih sporih in so primeroma naštete vrste kolektivnega delovnega spora, med drugim o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami. V sporih o izvrševanju kolektive pogodbe je predmet spora kršitev pravic oziroma neizpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja, ki so določene v normativnem delu kolektivne pogodbe. Glede na navedeno se tako individualni delovni spori kot tudi kolektivni delovni spori o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe nanašajo na uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, zato je podana izjema, določena v šestem odstavku 27. člena ZDOdv, ki izrecno določa, da določbe glede predhodnega postopka med drugim ne veljajo za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da v konkretnem sporu navedena izjema v šestem odstavku 27. člena ZDOdv ne pride v poštev. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelj kot sindikat od nasprotne udeleženke ne uveljavlja pravic iz delovnega razmerja, pač pa uveljavlja pravice, ki izhajajo iz njegovega statusa reprezentativnosti in statusa stranke kolektivne pogodbe. Predlagatelj v tem sporu uveljavlja pravice iz delovnega razmerja, ki sta jih stranki dogovorili v 22.d členu Kolektivne pogodbe za policiste (da je nasprotna udeleženka dolžna za vsako prosto delovno mesto v policiji pred izvedbo internega ali javnega natečaja izvesti notranjo seznanitev s prostimi delovnimi mesti).

9. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno napačno zaključilo, da za vsebinsko odločanje v tem kolektivnem delovnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka iz 4. odstavka 27. člena ZDOdv in 23. člena ZDSS-1. Ker predhodni postopek po šestem odstavku 27. člena ZDOdv, v obravnavanem konkretnem sporu ni procesna predpostavka za vložitev predloga, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrženje predlagateljevega predloga. Ker je njegov predlog kljub temu zavrglo, sklicujoč se na prvi odstavek 274. člena ZPP, je pritožbeno sodišče predlagateljevi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ugotoviti, če je predlog, ki ga uveljavlja predlagatelj utemeljen in nato odločiti v tem kolektivnem delovnem sporu. V odvisnosti od te ugotovitve bo moralo sodišče odločiti tudi o stroških tega kolektivnega delovnega spora, vključno s stroški pritožbenega postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).