Jedro

Če tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV), odločitev o izredni brezplačni pravni pomoči ne more temeljiti na okoliščini, da je bila prej do pomoči upravičena. Tega ne spremeni niti dejstvo vložene pritožbe zoper odločbo o izgubi denarne socialne pomoči, saj po izrecni določbi 3.odstavka 33 a člena Zakona o socialnem varstvu, vložena pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke (tožnice) proti odločbi tožene stranke z dne 10.3.2006. Z navedeno odločbo je tožena stranka ugotovila prenehanje upravičenosti do izredne brezplačne pravne pomoči za tožnico po odločbi z dne 18.11.2005 in sicer od 1.12.2005, hkrati pa je razrešila odvetnika. Tožena stranka je ugotovila, da tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči, saj je Center za socialno delo G. razveljavil svojo odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Ugotavlja, da tožnica ni več upravičena do izredne pravne pomoči, saj je bilo ugotovljeno, da ni več upravičenka do denarne socialne pomoči. Tožnica v pritožbi navaja, da od ZPIZ prejema le 17.236 SIT ne pa 153.919 SIT. Pokojnina iz tujine je zadržana za dolgove, ki jih mora plačevati namesto pravega dolžnika. Zoper odločbo Centra za socialno delo G., s katero je bila ukinjena denarna socialna pomoč, je vložila pritožbo, istočasno pa novo vlogo. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka v zadevi pravilno odločila in za svojo odločitev navedla pravilne razloge.

Tožnici je bila z odločbo z dne 18.11.2005, odobrena izredna brezplačna pravna pomoč. Po določilih Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - 2. odstavek 12. člena - se izredna brezplačna pravna pomoč (ki je ena izmed oblik pravne pomoči) dodeli v postopku, ko se finančni položaj prosilca ne ugotavlja, ker prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno - varstvene dajatve. Tožena stranka se je pri dodelitvi izredne brezplačne pravne pomoči oprla na odločbo Centra za socialno delo G. z dne 31.8.2004 o upravičenosti tožnice do denarne socialne pomoči za čas od 1.9.2004 do 28.2.2005. Iz odločbe Centra za socialno delo G. z dne 22.11.2005 pa izhaja, da je bilo odločeno, da preneha tožničina upravičenost do denarne socialne pomoči z dne 1.12.2005. Zato je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno štela, da ni več izkazan pogoj po 2. odstavku 12. člena ZBPP. Glede na določbi 41. in 42. člena ZBPP (ki urejata spremenjene okoliščine in tudi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči) je nastalo spremembo pravilno upoštevala in pravilno takoj odločila po 3. odstavku 42. člena ZBPP, saj tožnica ni več upravičena do izredne brezplačne pravne pomoči po 2. odstavku 12. člena ZBPP.

Pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev. Odločba, ki jo je izdal Center za socialno delo G., temelji na 33.a členu Zakona o socialnem varstvu. Po 3. odstavku navedenega zakonitega določila pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve. Odločba torej takoj učinkuje, zato ni pomembno, ali je tožnica vložila pritožbo zoper navedeno odločbo, kot to zatrjuje v pritožbi.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.