Jedro

Ob nespornem dejanskem stanju, torej že vloženi pritožbi s strani tožnika (v zvezi s čimer je zaprosil za dodelitev BPP v obravnavani zadevi), ter ob tem, da je bil organ seznanjen s tožnikovimi prihodki, sodišče pritrjuje toženki, da bi bilo nerazumno odločati o nujni BPP na podlagi 36. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1603/2019 z 31. 5. 2022. V obrazložitvi citira prvi in drugi odstavek 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), navaja, da je tožnik samska oseba in po vpogledu v evidenco FURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb ugotavlja, da znaša tožnikov lastni dohodek v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje v skupni višini 3.176,70 EUR in obsega seštete periodične dohodke (pokojnine v mesečni višini 1.058,90 EUR). Tako zaključuje, da njegov povprečni mesečni dohodek presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in trenutno znaša 843,78 EUR. To pomeni, da presega limit za odobritev BPP, zato se organ ni spuščal v presojo višine drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. V zvezi s tožnikovo zahtevo za odobritev nujne BPP pa izpostavlja, da je tožnik pritožbo vložil že 6. 10. 2022, zato je odločil pravočasno, poleg tega je seznanjen s tožnikovimi prejemki in bi bilo nerazumno odločati na podlagi 36. člena ZBPP.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je izpodbijana odločba pavšalna in protizakonita, saj iz izreka ni vidno, kakšna vrsta BPP mu je bila zavrnjena. Iz spisa in izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da je nedvomno zaprosil za nujno BPP, česar organ ni upošteval. Sodišču tako predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi – opomba sodišča) in zadevo vrne drugemu organu za BPP v ponovno odločanje.

3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 8. 12. 2022 odločilo, da v zadevi na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odloča sodnica posameznica.

**Odločanje brez glavne obravnave**

5. Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev v zadevi,1 med strankama ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.2 **K odločitvi sodišča**

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1603/2019 z 31. 5. 2022. Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbe prvega in drugega odstavka 13. člena ter prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP in zaključuje, da tožnik že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, zato se ni spuščal v presojo drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

8. Med strankama višina tožnikovega mesečnega dohodka, ki jo je v izpodbijani odločbi ugotovil organ, ni sporna. Tožnik namreč v tožbi tem ugotovitvam organa ne ugovarja. Zatrjuje le, da je vložil prošnjo za odobritev nujne BPP ter da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, kakšna vrsta BPP mu je bila zavrnjena. Smiselno torej zatrjuje, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti oziroma da iz nje ni razvidno, če je organ odločil o njegovi prošnji za odobritev nujne BPP.

9. Sodišče ugotavlja, da je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe v zvezi s tožnikovo zahtevo za odobritev nujne BPP pojasnil, da se določba 36. člena ZBPP o dodelitvi nujne BPP uporabi le, če bi zaradi odločanja o prošnji prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico to dejanje opraviti. Hkrati je navedel, da iz vpisnika izhaja, da je tožnik 6. 10. 2022 pritožbo že vložil, čemur tožnik ne ugovarja. Ob takšnem nespornem dejanskem stanju, torej že vloženi pritožbi s strani tožnika (v zvezi s čimer je zaporsil za dodelitev BPP v obravnavani zadevi), ter ob tem, da je bil organ seznanjen s tožnikovimi prihodki, sodišče pritrjuje toženki, da bi bilo nerazumno odločati o nujni BPP na podlagi 36. člena ZBPP.

10. Tako sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba zakonita. Zato je bilo treba tožnikovo tožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Glej: točki 8 in 9 obrazložitve te sodbe. 2 Po prvem odstavku 59. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.