Jedro

Med strankama ni sporno, da je bila na delu njive, namenjenemu za praho in posejanemu z oljno ogrščico, nato posejana nova kmetijska rastlina - ječmen. Za njivo, na kateri je posejan ječmen, pa glede na Šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči ni mogoče uveljavljati, da gre za površino v prahi. Zato je ugotovitev, da je površina v prahi manjša od prijavljene, pravilna in zakonita, ne glede na sicer smiselne razloge, ki jih kot ravnanje dobrega gospodarjenja navaja tožnik.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo št. 33101-55654/2007/24 z dne 22. 10. 2008 je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) na podlagi tožnikove vloge odločila, da se tožniku (KMG-MID 100369432) ugodi tako, da se mu dodelijo plačilne pravice, in sicer za njive 40,34 plačilnih pravic, za praho 3,12 plačilnih pravic in za travnik 2,34 plačilnih pravic ter pripadajoči dodatki za sektor govedoreje in za mleko (1. točka izreka); zavrnjena pa je bila vloga za plačilne pravice za 4,16 ha površin z vrsto rabe 1100 njiva/vrt (2. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da gre za ponovljen postopek na podlagi odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, št. 33101-183/2008 z dne 10. 9. 2008. Prvostopenjski organ pojasni, da tožnik za zahtevke iz 1. točke izreka izpolnjuje pogoje iz Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07 in 49/07; v nadaljevanju Uredba) in je bilo zahtevku ugodeno. Zahtevek za prijavljene površine obvezne prahe pa je bil deloma zavrnjen, ker znaša površina obvezne prahe manj kot 7,2 % od skupnih njivskih površin, kar ni skladno z 12. členom Uredbe.

Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS kot drugostopenjski organ (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo št. 33100-183/2008-6 z dne 2. 3. 2009 sicer zavrnilo. S to odločbo pa je drugostopenjski organ tudi odpravil prvostopenjsko odločbo v 2. točki izreka in v 1. točki izreka v delu, kjer je bilo odločeno glede plačilnih pravic za njivo v višini 40,34 in vrednosti 532,73 EUR na enoto ter glede plačilnih pravic za travnike v višini 2,34 in vrednosti 309,43 EUR na enoto ter odločil, da se tožniku prizna za njive 40,21 plačilnih pravic (533,35 EUR na enoto) in za travnike 2,34 plačilnih pravici (310,55 EUR na enoto). Zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za 4,52 ha površine za njivo/vrt pa je zavrnil. Drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe najprej pojasni, da je iz listinske dokumentacije ugotovil, da je pri odločanju na prvi stopnji prišlo do kršitve materialnega prava. Skladno z 2. členom Uredbe plačilna pravica pomeni pravico do plačila na hektar upravičene površine, do katerega je upravičeno kmetijsko gospodarstvo, regionalno plačilo pa je plačilo na hektar upravičene površine, enotne za celo državo. V obravnavanem primeru je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je na obrazcu "D - Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino za leto 2007" (v nadaljevanju Obrazec D) prijavljena površina v prahi večja od ugotovljene in je bil zato zahtevek za dodelitev plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino, v skladu s 50. členom Uredbe Komisije 796/2004, zavrnjen. Nepravilnosti se nanašajo na GERK 445822 in na površino 0,30 ha. Kot izhaja iz listin upravnih spisov, je tožnik na obrazcu D za GERK 445822 navedel površino 2,47 ha s kmetijsko rastlino 014-oljna ogrščica. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu površin z daljinskim zaznavanjem z dne 24. 9. 2007 pa izhaja, da je bila prav pri tem GERK-u ugotovljena nepravilnost, in sicer je bila izmerjena površina kmetijske rastline 014-oljna ogrščica (poljina ID 25556337) 2,17 ha, na istem GERK-u pa je bila izmerjena tudi nova poljina s kmetijsko rastlino 009-ječmen na površini 0,31 ha. Tožnik je sicer pojasnil, da je že na zapisnik dal pripombo, da je bil ta GERK z oljno ogrščico predviden za praho, zato je tudi tako ostalo. Za ta GERK je bila glavna poljina oljna ogrščica, vendar zaradi poškodovanosti od herbicida na nekaterih delih oljne ogrščice ni bilo in je zato ta del posejal z ozimnim ječmenom (kjer ne pride do rodnosti), da se zemljišče ne bi zaplevelilo. Glavni posevek je vseeno ostala oljna ogrščica.

Pri kontroli na sporni površini 0,30 ha je bila namesto prijavljene kmetijske rastline oljne ogrščice, ugotovljena kmetijska rastlina ječmen, kar tožnik priznava. Glede na Šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči za kmetijsko rastlino ječmen ni mogoče uveljavljati zahtevka za površino v prahi in zato obravnavane površine ni mogoče priznati kot površino v prahi. Zaradi navedenega je ugotovitev prvostopenjskega organa, da je ugotovljena površina v prahi manjša od prijavljene, pravilna in zakonita. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vložijo zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za površino z rabo kmetijskih zemljišč 1100-njiva/vrt, ki je enaka ali večja od 24,23 ha, morajo, glede na 12. člen Uredbe istočasno vložiti zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za praho. Stopnja obvezne prahe pa znaša 7,2 %. Pri tem se v obseg upravičene površine, za katero se računa obveznost prahe, štejejo površine, za katere bi tožnik v letu 2007 dobil plačilne pravice za njive. Upravičene površine pa pomenijo dejansko ugotovljene površine ob kontroli, oziroma površine, ki izpolnjujejo pogoje. Skladno z 12. členom Uredbe je vlagatelj, ki ima več kot 24,23 ha površin in izpolnjuje pogoje za pridobitev plačilnih pravic za njive (na nobeni izmed prijavljenih površin pa ne izvaja prahe oziroma je ne izvaja v predpisanem obsegu oziroma je ne izvaja skladno s predpisi) upravičen do 24,23 plačilnih pravic za njive. Preostali del površin, ki sicer so upravičene površine do plačilnih pravic za njive, pa se zaradi neizvajanja prahe zavrne. Ker pri tožniku površina v prahi ne predstavlja 7,2 % vseh njivskih površin, se površina, ki presega predpisan odstotek, zavrne kot neutemeljena. Tožnik je namreč v zbirni vlogi za leto 2007 prijavil skupno 47,88 ha njivskih površin, kar pomeni, da bi moral 3,45 ha površin nameniti za praho, vendar pogoja prahe ni izpolnil, saj je bilo na podlagi zapisnika o kontrolnem pregledu ugotovljeno, da znaša praha zgolj 3,12 ha (na GERK-u A. - 2,17 ha, na GERK-u B. - 0,31 ha, na GERK-u C. - 0,36 ha in na GERK-u D. - 0,28 ha). Tožnik je tako upravičen do 40,21 plačilnih pravic (3,12 plačilnih pravic za praho ustreza 43,33 površin z rabo 1100-njiva). Tožnik je z oddajo vloge izjavil, da je seznanjen s predpisi za uveljavljanje zahtevkov, da je vloga izpolnjena pravilno in da so podatki točni in resnični. Vendar pa zahtevek za GERK A. ne izpolnjuje predpisanih pogojev na površini 0,30 ha in je bilo treba zahtevek v tem delu zavrniti. Drugostopenjski organ pa pojasni tudi spremembo vrednost plačilnih pravic za travnike in njive.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. Najprej navaja, da se zadeva nanaša na površino v prahi, in sicer GERK A. Kot že tekom postopka pojasnjuje, da je bila na njivi v izmeri 2,47 ha jeseni 2006 posejana oljna ogrščica, vendar je v letu 2007 zaradi nanašanja herbicida na sosednjem zemljišču prišlo do poškodbe na delu njive v izmeri cca 0,30 ha. Tožnik je nato na tem delu posejal ozimni ječmen, da je s tem preprečil izpiranje hranil. Po žetvi ogrščice je strnišče pustil neobdelano, nato pa je po celotni njivi (tudi tam, kjer je bil posejan ječmen) vzklila ogrščica. Ječmen je posejal zavestno, zgolj zaradi tega, da se prepreči zapleveljenost. Za to se je odločil po posvetu s kmetijskim svetovalcem kot dober gospodar. Meni, da je bila površina, namenjena prahi pravilna in je znašala 7,2 njivskih površin, je pa bila nato na poškodovanem delu njive posejana druga kultura. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Drugostopenjski organ v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave, na podlagi določil 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju: ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je bil v zadevi izveden pregled površin na kraju samem glede na tožnikovo vlogo na obrazcu "D - Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino za leto 2007" in o tem sestavljen zapisnik. Prav tako ni sporno, da je bila prijavljena površina v prahi večja od ugotovljene pri kontroli glede GERK-a A. za površino 0,30 ha. Tožnik je na obrazcu D za obravnavani GERK navedel kmetijsko rastlino 014-oljna ogrščica na površini 2,47 ha, pri kontrolnem pregledu površin pa je bila pri tem GERK-u ugotovljena površina za oljno ogrščico 2,17 ha, na istem GERK-u pa izmerjena tudi nova poljina - kmetijska rastlina 009-ječmen na površini 0,31 ha. Tožnik je sicer pojasnil, da je že na zapisnik dal pripombo, da je bil ta GERK z oljno ogrščico (poljina ID 25556382) predviden za praho in je tako tudi tako ostalo. Za ta GERK je bila glavna poljina oljna ogrščica. Kot je že navedeno, med strankama ni sporno, da je bila na delu njive, namenjenemu za praho in posejanemu z oljno ogrščico, posejana nova kmetijska rastlina - ječmen. Ker pa, glede na Šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči, za njivo, na kateri je posejana kmetijska rastlina ječmen, ni mogoče uveljavljati, da gre s tem za površino, ki je namenjena prahi, tudi po presoji sodišča obravnavane sporne površine v tem primeru ni mogoče priznati kot površino v prahi. S tem pa je ugotovitev, da je ugotovljena površina v prahi manjša od prijavljene, pravilna in zakonita, ne glede na sicer smiselne razloge, ki jih kot ravnanje dobrega gospodarjenja za opisano delovanje navaja tožnik. V ostalem se sodišče strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je svojo odločitev obrazložil drugostopenjski organ. Kolikor so tožbeni ugovori enaki ugovorom, ki so bili uveljavljeni že v pritožbi, se sodišče nanje, ne da bi jih ponavljalo, tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1).

Sodišče s tem ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti pa sodišče ni našlo. Sodišče je zato tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je, skladno z 59. členom ZUS-1 v zadevi odločalo na nejavni seji.

Pravni pouk sodbe temelji na 73. členu ZUS-1.