Jedro

Skrbnica si je prizadevala vzpostaviti stik z deklico, da bi njeno mnenje lahko predstavila sodišču. S tem, ko se je poskusila pogovoriti z deklico v prostorih šole (ob sodelovanju strokovnih delavcev šole in CSD), ni ravnala niti nezakonito niti neskrbno. Tudi v skrbničinem sodelovanju v multidisciplinarnem timu, ki ga je oblikoval CSD z namenom pridobitve potrebnih informacij in izdelave ocene ogroženosti, niso izkazane nepravilnosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za razrešitev kolizijske skrbnice mladoletne hčerke udeležencev.

2.Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi predlogu za razrešitev kolizijske skrbnice in imenuje novo, strokovno in nepristransko kolizijsko skrbnico, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče je ignoriralo ključne dokaze (mnenja CDZO A. in CDZOM B. ter psihološke ambulante C., mnenje pediatra o mnenju Multidisciplinarnega tima (MDT)) ter skrbnici pripisalo zakonita dejanja, ki dokazano niso zakonita; ni upoštevalo nenapovedanega in nezakonitega obiska šole 7. 3. 2025, nezakonite udeležbe na MDT, nezakonitega razkrivanja podatkov o drugem otroku, prekoračitve pooblastil, kazenskopravnih znakov v njenem ravnanju. Odločitev je oprlo na subjektivne samo-izjave kolizijske skrbnice. Sodišče se ni opredelilo o pritožničini vlogi z dne 4. 11. 2025, v kateri je utemeljila nezakonitost ravnanj kolizijske skrbnice. Da ne gre za pritožničino subjektivno nezadovoljstvo z delom kolizijske skrbnice, potrjujejo predložena mnenja več strokovnjakov. Pritožnica bo podala tudi kazensko ovadbo. Sodišče se pri presoji zakonitosti dela skrbnice ne bi smelo opreti na mnenje CSD ali nasprotnega udeleženca. CSD ni stranka postopka, nima pravice presojati o skrbniku, oče pa ima interesno nasprotje. O tem odloča izključno sodišče.

3.Nasprotni udeleženec in kolizijska skrbnica v odgovorih na predlagateljičino pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izpodbijani sklep je bil predlagateljici vročen 7. 11. 2025. Petnajstdnevni pritožbeni rok (2. odst. 363. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1) se je iztekel v ponedeljek 24. 11. 2025. Pravočasna je pritožba, oddana na bencinskem servisu 22. 11. 2025. Kasneje vložene dopolnitve pritožbe so prepozne in jih pritožbeno sodišče pri odločanju ni upoštevalo.

6.Med postopkom, ki teče po predlogih staršev za ureditev zaupanja, stikov in preživnine glede njune hčere, je sodišče deklici postavilo kolizijsko skrbnico. Dne 4. 6. 2025 podani predlog za njeno razrešitev je mati utemeljevala z navedbami, da kolizijska skrbnica v dveh letih ni uspela opraviti razgovora z otrokom in da je bilo dogajanje v šoli dne 7. 3. 2025 nezakonito in nestrokovno ter v nasprotju s koristjo otroka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom materin predlog za razrešitev skrbnice zavrnilo. V sklepu je ugotovljeno, - da je CSD vlogo kolizijske skrbnice ocenil kot vzorno in potrdil očetove navedbe, da je mati skrbnici preprečevala pogovore in stik s hčerko, - da po mnenju kolizijske skrbnice deklica v postopku nima priložnosti izraziti svojega mnenja, ki ne bi bilo usklajeno z materinim, - da razlogi za neopravo razgovora z deklico niso na strani kolizijske skrbnice, - da iz uradnega zaznamka CSD o dogajanju dne 7. 3. 2025 ni zaznati nepravilnosti v ravnanju skrbnice, niti da bi deklico kdorkoli silil v razgovor, - da je kolizijska skrbnica redno posredovala poročila in izjave in - da ima kolizijska skrbnica pravno znanje, potrebno za zagotovitev učinkovitega zastopanja otroka v tem postopku.

7.Pritožbeni očitki o nepravilnosti izpodbijane odločitve niso utemeljeni. Na podlagi 254. čl. Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se skrbnik razreši, če je pri opravljanju skrbniških obveznosti malomaren, če zlorablja svoje pravice ali s svojim delom ogroža varovančeve koristi ali da bi bilo za varovanca koristnejše, če bi imel drugega skrbnika.

8.Glede na to, da je bil izpodbijani sklep izdan 3. 11. 2025, se sodišče ni moglo izreči o predlagateljičinih navedbah in dokaznih predlogih, podanih v kasneje vloženih vlogah. Očitane bistvene kršitve določb postopka zato niso podane. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma niti o pravilnosti ugotovitve, da ni razlogov za razrešitev skrbnice. Skrbnica si je prizadevala vzpostaviti stik z deklico, da bi njeno mnenje lahko predstavila sodišču. S tem, ko se je poskusila pogovoriti z deklico v prostorih šole (ob sodelovanju strokovnih delavcev šole in CSD), ni ravnala niti nezakonito niti neskrbno. Razlogi o tem v izpodbijanem sklepu so pravilni in popolni. Tudi v skrbničinem sodelovanju v multidisciplinarnem timu, ki ga je oblikoval CSD z namenom pridobitve potrebnih informacij in izdelave ocene ogroženosti, niso izkazane nepravilnosti. CSD je pristojen za izvedbo potrebnih dejanj in ukrepov za varstvo koristi otroka (153. čl. DZ). Pri uresničevanju teh nalog je dolžan sodelovati z drugimi organi, javnimi službami in nosilci javnih pooblastil (16. čl. DZ). Poleg tega je v postopkih za varstvo koristi otroka dolžan podati mnenje o koristi otroka (98. čl. ZNP-1). V proces ugotavljanja okoliščin, pomembnih za podajo mnenja in predlaganje morebitnih ukrepov za varstvo otrokove koristi, je smel vključiti kolizijsko skrbnico, postavljeno deklici v tem postopku. Upoštevaje zakonski položaj CSD v tem postopku je neutemeljeno tudi pritožbeno stališče, da sodišče ne bi smelo upoštevati mnenja CSD. Iz razlogov sklepa pa ne izhaja, da bodisi mnenja CSD bodisi stališča nasprotnega udeleženca ne bi sodišče samostojno in kritično ovrednotilo.

9.Mnenja CDZO A. in CDZOM B., ambulante C. in dekličinega pediatra temeljijo na informacijah in stališčih, ki jih je tem ustanovam in zdravnikom posredovala predlagateljica. Sodišče prve stopnje jim zato utemeljeno ni pripisalo odločilne teže.

10.Ker niti uveljavljeni, niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Odločitev o priglašenih stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da z izpodbijanim sklepom postopek ni bil končan.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 16, 153, 254 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 98

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.