Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče z določbo podzakonskega akta (18. člen Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest) širiti obveznost vzdrževalca javne ceste na vzdrževanje dreves izven zakonsko opredeljenega varovalnega pasu, kot ga določa Zakon o cestah (ZCes-1), ne da bi to predstavljalo kršitev načela hierarhije pravnih aktov (153. člen Ustave).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče z določbo podzakonskega akta (18. člen Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest) širiti obveznost vzdrževalca javne ceste na vzdrževanje dreves izven zakonsko opredeljenega varovalnega pasu, kot ga določa Zakon o cestah (ZCes-1), ne da bi to predstavljalo kršitev načela hierarhije pravnih aktov (153. člen Ustave).

Obrazložitev

1.Predmet presoje je (samo) odločitev o temelju odškodninskega tožbenega zahtevka za prvega tožnika. Sporno je, ali obstoji odgovornost za vzdrževanje dreves, ki rastejo zunaj varovalnega pasu na zasebnem zemljišču, in ali sta prva toženka (občina) in tretja toženka (koncesionar) ravnali z dolžno skrbnostjo.

2.Sodišče prve stopnje je z delno in vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek prvega tožnika za plačilo odškodnine zoper prvo, drugo, tretjo in četrto toženko po podlagi utemeljen (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da mora peta toženka plačati prvemu tožniku znesek 279.098,40 EUR z obrestmi, in da je peta toženka dolžna plačati drugi tožnici ter tretjemu in četrtemu tožniku vsakemu znesek 13.000 EUR z obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je, da bo o zahtevku druge tožnice ter tretjega in četrtega tožnika zoper prvo, drugo, tretjo in četrto toženko in o zahtevku za plačilo rente prvemu tožniku zoper toženo stranko odločilo v končni odločbi (III. točka izreka). Odločanje o višini odškodnine prvemu tožniku in o stroških postopka je tudi pridržalo za končno odločbo (IV. točka izreka).

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbe tožnikov ter prve, druge in četrte toženke ter potrdilo delno in vmesno sodbo sodišča prve stopnje v I., II. in IV. točki izreka, pritožbi tretje toženke pa je delno ugodilo ter delno in vmesno sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo v III. točki izreka tako, da bo o zahtevku za plačilo rente prvemu tožniku zoper prvo, drugo, tretjo in četrto toženko odločilo v končni odločbi. Sicer je pritožbo tretje toženke zavrnilo. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

4.Tretja toženka predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je mogoče z določbo podzakonskega akta (18. člen Pravilnika o rednem vzdrževanju javnih cest, v nadaljevanju Pravilnik) širiti obveznost vzdrževalca javne ceste na vzdrževanje dreves izven zakonsko opredeljenega varovalnega pasu, kot ga določa Zakon o cestah (v nadaljevanju ZCes-1), ne da bi to predstavljalo kršitev načela hierarhije pravnih aktov (153. člen Ustave); (2) kaj vse obsega obveznost vzdrževalca javne ceste skladno s 16. členom ZCes-1 in 18. členom Pravilnika; (3) kakšna skrbnost se v zvezi s 16. členom ZCes-1 in 18. členom Pravilnika zahteva od vzdrževalca javne ceste; ali se lahko od vzdrževalca ceste zahteva več kot, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak, in kar sodi v okvir (življenjsko) razumnega pričakovanja; (4) ali obstojijo in kakšne so dolžnosti in pristojnosti vzdrževalca javne ceste v zvezi z drevesi in drugo zasaditvijo izven varovalnega pasu; ali lahko vzdrževalec javne ceste od lastnika nepremičnine zahteva odstranitev drevesa, ki je nevarno za javno cesto ali pot; ali ga mora na nevarnost drevesa opozoriti; ali lahko vzdrževalec odstrani nevarno drevo; (5) ali je podana pravno relevantna (adekvatna) vzročna zveza med očitano opustitvijo (ne ukrepanjem zaradi vidne nagnjenosti drevesa) in nastalo škodno posledico (prelom drevesa zaradi notranje, vizualno nezaznavne trohnobe in viharnega vetra, v posledici česar je tožnik utrpel škodo); (6) ali sme sodišče svojo odločitev o odškodninski odgovornosti opreti na dejstvo (nagnjenost drevesa), ki ni neposreden vzrok padca drevesa (kar je bila kombinacija trohnobe in vetra) ter škodne posledice in glede katerega ni bilo ugotovljeno, da je razlog za padec drevesa; (7) ali viharni veter predstavlja višjo silo, če piha na določenem območju 3-9 krat letno; in (8) ali je viharni veter utemeljen razlog za začasno zaprtje javne ceste po 102. členu ZCes-1.

5.Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo z večino glasov, sodnik Horvat je glasoval za zavrnitev predloga (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3

Zakon o cestah (2010) - ZCes-1 - člen 16

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 153

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (2016) - člen 18

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.