Up-237/98

31. 3. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Odbora krajevnih skupnosti za ustanovitev občin na seji dne 31. marca 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba Odbora krajevnih skupnosti za ustanovitev občin se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.V ustavni pritožbi Odbor predlaga, da naj Ustavno sodišče naloži Državnemu zboru in Vladi: prvič, da popravita krivico, ki sta jo storila občanom z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovega območja (Uradni list RS, št. 60/94 - v nadaljevanju: ZUODNO), drugič, da v celoti uresničita odločbo Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 73/94), s katero je ugotovilo, da sta 2. in 3. člen ZUODNO v neskladju z Ustavo, tretjič, da poravnata materialno škodo, ki sta jo povzročila z ZUODNO, in četrtič, da upoštevata Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 26. 4. 1994 (Uradni list RS, št. 5/94). Pritožnik meni, da Državni zbor ni upošteval odločbe Ustavnega sodišča, ampak je z Odlokom o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin (Uradni list RS, št. 21/98) kršil človekove pravice in temeljne svoboščine (9., 14., 15., 22., 25., 39. in 45. člen Ustave) in druge določbe Ustave (104. člen in tretji odstavek 139. člena). Pritožnik tudi opozarja Ustavno sodišče, da je v navedeni odločbi "prezrlo" 161. člen Ustave in podaljšalo razveljavitveni rok enega leta.

Pritožnik prilaga ustavni pritožbi tudi zapisnik s sestanka Glavnega odbora Združenja krajevnih skupnosti Slovenije, ki se je sestal dne 3. 8. 1998 na pobudo krajevnih skupnosti, ki niso uspele v prizadevanjih za samostojne občine.

2.Na podlagi šeste alinee prvega odstavka 160. člena Ustave in šeste alinee prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZustS) je Ustavno sodišče pristojno, da odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti.

Prvi odstavek 50. člena ZUstS pa določa, da lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

Ustavna pritožba je torej dopustna le zoper določeni posamičen akt, s katerim naj bi bila pritožniku kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavno pritožbo lahko vloži le tista oseba (fizična ali pravna oseba), katere človekova pravica ali temeljna svoboščina je neposredno prizadeta. Tako krajevne skupnosti ali njihova združenja ne morejo v imenu drugih krajevnih skupnosti ali v imenu svojih občanov vlagati ustavnih pritožb. Posamezna krajevna skupnost lahko vloži ustavno pritožbo (po izčrpanju vseh razpoložljivih pravnih sredstev - 51. člen ZUstS), če meni, da ji je bila z določenim posamičnim aktom kršena kakšna ustavna pravica, ki ji gre po Ustavi kot krajevni skupnosti.

3.Pritožnik - Odbor za ustanovitev občin - ne vlaga ustavne pritožbe zoper določen posamičen akt Državnega zbora ali Vlade.

Ustavno pritožbo vlaga "zoper Državni zbor in Vlado".

Uveljavlja kršitev človekovih pravic občanov, ki naj bi proti svoji volji, izraženi na referendumu, živeli v okoljih, v katerih ne morejo uresničevati svojih pravnih interesov.

4.Iz navedenega je razvidno, da v obravnavani zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje ustavne pritožbe. Ustavna pritožba ni vložena zoper posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, vložila pa jo je tudi neupravičena oseba. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Mirjam Škrk.

Predsednica senataMilojka Modrijan