Jedro

Pritožbenemu očitku, da delavka glede načina opravljanja dela ni bila ustrezno poučena, ni mogoče pritrditi. Z uporabo lestve za dostop do višjih delov stroja je bila poškodovanka delavka seznanjena na periodičnih (rednih) izobraževanjih in usposabljanjih s področja varnosti in zdravja pri delu, saj je bilo temu namenjenih nekaj diapozitivov, kot je potrdila priča B. B., ki je kot varnostni inženir zaposlen pri toženi stranki. Prav tako je bila poškodovana delavka poučena, da je treba za dostop do višjih delov (kot npr. oken, pa tudi strojev) uporabljati lestev, saj je to izhajalo iz Splošnih navodil za varno delo v pralnici, s katerimi je bila poškodovana delavka prav tako predhodno seznanjena.

Sodišče prve stopnje je vsebinsko obrazložilo zavrnitev dokaza z izvedencem s tem, ko je navedlo, da ni bilo treba postaviti izvedenca s področja varnosti in zdravja pri delu, ki naj poda svojo oceno v zvezi z opustitvijo ukrepov za varno delo, saj je lahko samo ugotovilo, da opustitev ni bilo. Menilo je torej, da za odločitev o zadevi zadošča zgolj splošna razgledanost ter da ni potrebno strokovno znanje izvedenca za varstvo in zdravje pri delu. Ob takem poteku postopka (ter glede na opisane dejanske ugotovitve, da je do poškodbe delavke prišlo zaradi padca s stola) je bilo na tožeči stranki breme, da (dodatno) pojasni, katera pravila znanosti in stroke presegajo meje splošne razgledanosti ter ugotovitev katerih dejstev in zakaj bi terjala postavitev izvedenca.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo 9.187,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2022 dalje do plačila ter povrnitev njenih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15-dnevnega paricijskega roka. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2.Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti oziroma delno ugodi. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožeča stranka je na podlagi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)1 od tožene stranke kot delodajalca terjala povračilo stroškov zdravljenja, stroškov za zdravila ter nadomestila plače za čas nezmožnosti za delo (od 13. 11. 2019 do 9. 6. 2020) za delavko A. A., saj naj bi škoda nastala v posledici opustitve obveznih ukrepov za varno delo pri toženi stranki. Do nezgode je prišlo, ko je delavka sestopila s police zlagalnega stroja za perilo na leseni stol, pri čemer ji je spodrsnilo tako, da je padla na tla ter si poškodovala zapestje leve roke.

6.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da toženi stranki ni mogoče utemeljeno očitati pomanjkljivih ukrepov za varno delo, saj je za dostop do višjih delov stroja zagotovila uporabo lestve in ni bilo nobene ovire, da je delavka ne bi uporabila. Lestev je bila približno 10 metrov stran od zlagalnega stroja, nadrejeni pa so opozarjali delavke, da je lestev potrebno uporabljati. Stol je bil namenjen drugi delavki, ki je bila na to delovno mesto razporejena kot invalidna oseba, da je nanj odlagala perilo oziroma da se je na njem odpočila. Poškodovana delavka je bila tudi ustrezno podučena, kako bi morala pri kontroli delovanja zlagalnega stroja za perilo ravnati. Tožena stranka je izdelala Oceno tveganj, v kateri je prepoznala in ocenila tveganje za nastanek poškodb zaradi padcev delavcev pri delu na višini, med drugim tudi za delovno mesto, ki ga je zasedala poškodovana delavka, to je Vzdrževalec perila III. Delavka je bila tudi redno napotena na preventivne zdravstvene preglede, nazadnje 19. 4. 2017, ki obsega tudi preverjanje sposobnosti za delo na višini. V času škodnega dogodka je tožena stranka na vidnem mestu v prostorih pralnice obesila sprejeta Splošna navodila za varno delo v pralnici, kot tudi Navodila za varno delo - pralnica in šivalnica, s katerimi je bila delavka seznanjena, kar je potrdila s svojim podpisom. V Splošnih navodilih za varno delo v pralnici je bilo določeno, da je za odpiranje oken, nadsvetlobnikov in drugo, kar obsegajo vsakršno stopanje od tal, treba uporabiti lestev ter da je prepovedano uporabljati stole in mize, prav tako tudi plastične nosilke ali neustrezne lestve. Poleg tega je tožena stranka poskrbela, da se je delavka redno izobraževala in usposabljala s področja varnost in zdravja pri delu za delovno mesto, ki ga je zasedala, kjer so bili prav tako podrobno predstavljeni ukrepi za varno delo, med drugim tudi o tem, da se za vsakršno stopanje od tal uporablja lestev. Poleg tega gre za delavko z dolgoletnimi izkušnjami za delo v pralnici, saj je pred nezgodo delo v pralnici opravljala že 11 let, kar pomeni, da je bila za delo ustrezno usposobljena in je morala vedeti, na kakšen način se varno odstrani perilo iz zlagalnega prostora, kjer se je to zataknilo. S stopanjem na stol je kršila pravila varnega dela in ni ravnala pazljivo. Sodišče prve stopnje je zato sklenilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati zatrjevane protipravnosti ravnanja tožene stranke, saj je ta izvedla vse ukrepe, potrebne za varno delo.

7.Pritožbenemu očitku, da delavka glede načina opravljanja dela ni bila ustrezno poučena, ni mogoče pritrditi. Z uporabo lestve za dostop do višjih delov stroja je bila poškodovanka delavka seznanjena na periodičnih (rednih) izobraževanjih in usposabljanjih s področja varnosti in zdravja pri delu, saj je bilo temu namenjenih nekaj diapozitivov, kot je potrdila priča B. B., ki je kot varnostni inženir zaposlen pri toženi stranki. Prav tako je bila poškodovana delavka poučena, da je treba za dostop do višjih delov (kot npr. oken, pa tudi strojev) uporabljati lestev, saj je to izhajalo iz Splošnih navodil za varno delo v pralnici, s katerimi je bila poškodovana delavka prav tako predhodno seznanjena. Splošno navodilo za varno delo v pralnici primeroma našteva situacije, kje vse je za dostop do višjih delov treba uporabiti lestev. Tako opozorilo zadošča, posebej ob ugotovitvi, da je poškodovana delavka pred nezgodo že 11 let opravljala delo v pralnici, torej da gre za delavko z dolgoletnimi izkušnjami. Ne glede na to, da poškodovana delavka ni stalno delala za zlagalnim strojem za perilo, pa so delavci krožili in so bili tako seznanjeni z večjim številom različnih faz dela, kot je izpovedala priča C. C. Poleg tega je poškodovana delavka za tem strojem občasno delala ob sobotah, občasno pa je tudi nadomeščala delavko D. D., ki je bila sicer zadolžena za kontrolo delovanja tega stroja. V podporo pritožbenim očitkom o neustrezni poučenosti delavke A. A. pa ni niti pritožbena navedba tožnice, da je bilo mogoče to delo, to je odstranitev zataknjenega perila v stroju, opraviti tudi brez dostopa na višino, in sicer z druge strani po sredini stroja, čez stopnice, kot je delo opravljala priča C. C. Po navedenem poškodovana delavka ni izbrala bolj varnega načina oprave dela, čeprav je ta obstajal in se je v 11 letih dela v pralnici imela možnost z njim seznaniti. Poškodovana delavka je bila nenazadnje tudi seznanjena z uporabo lestve pri delu s konkretnim strojem, saj je sama potrdila, da se je ta uporabljala za čiščenje stroja. Nenazadnje pa je uporaba lestve za dostop do višjih mest del vsakdanjega življenja in ne zgolj del delovnega procesa, zato tožeča stranka ne more uspeti niti s pritožbeno navedbo, da konkretne delovne naloge na izobraževanju niso obravnavali. Iz vsega navedenega zato izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila poškodovana delavka z delom na konkretnem stroju seznanjena ter da je bila ustrezno poučena o varnem načinu opravljanja dela.

8.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da je imela poškodovana delavka na voljo ustrezno delovno opremo, to je lestev, ki bi jo morala uporabiti za dostop do mize stroja, od koder je lahko odstranila zataknjeno perilo. Lestev je bila postavljena na razdalji 10-tih metrov, kar je dovolj blizu, da je neutemeljen pritožbeni očitek toženi stranki, da ni poskrbela za primerno postavitev lestve. V dokaznem postopku se ni potrdila niti izpovedba poškodovane delavke, da je potrebno perilo izvleči zelo hitro, saj bi se sicer zažgalo. Priča C. C. je prepričljivo pojasnila ta del procesa delovanja zlagalnega stroja za perilo. V primeru, če se perilo zatakne, se stroj ustavi, valji pa se dvignejo, zato ni mogoče, da bi se perilo zažgalo. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da ustrezna delavna oprema poškodovani delavki ni bila (dovolj) hitro dostopna.

9.Tožeča stranka v pritožbi nadalje navaja, da je za dostop do mize stroja stol uporabljala tudi delavka D. D., ki je bila na to mesto stalno razporejena. Spregleda pa, da je sama priča D. D. izpovedala, da je C. C., ki je bila zadolžena za nadzor, stalno opozarjala, da je potrebno uporabiti lestev. To je potrdila tudi C. C., ki je povedala, da je opozarjala, da je nujna uporaba lestve ter da je bilo potrebno ta opozorila ponavljati. Pritožbeni očitek tožeče stranke, da je bilo dostopanje do police stroja s pomočjo stola običajna praksa, ki jo je tožena stranka dopuščala oziroma dovoljevala, po navedenem ni utemeljen.

10.Prav tako ni mogoče slediti trditvam tožeče stranke, da naj bi poškodovana delavka A. A. večkrat opozarjala na nevarno prakso ter na nerazpoložljivost ustrezne delavne opreme, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je njena izpovedba neverodostojna, ker se je v svoji izpovedbi glede lestve zapletala. Izpovedba poškodovane delavke A. A. se nadalje razlikuje od izpovedbe priče C. C., ki je bila zadolžena za nadzor nad opravljanjem dela, kot tudi od izpovedbe priče D. D., ki je sedaj že upokojena in nima v zadevi nobenega interesa. Priča D. D. je namreč izpovedala, da je bil stol namenjen zanjo, ki je bila na to delovno mesto stalno razporejena kot invalidna oseba, s čimer je potrdila takšno trditev tožene stranke. Skladno z C. C. je D. D. tudi izpovedala, da jih je C. C. opozarjala, da morajo hoditi po lestvi in ne stopati na stol. Ni pa potrdila izpovedbe poškodovane delavke, ki je trdila, da ni bila edina, ki je padla. Priča A. A. je tako izpovedla, da naj bi dvakrat padla tudi njena nadrejena, to je C. C., ki pa je padec odločno in prepričljivo zanikala. Glede na vse navedeno sodišče prve stopnje izpovedbi priče A. A., da naj bi nadrejene opozarjala, da jim ni bilo zagotovljeno varno delo, utemeljeno ni sledilo.

11.Ni utemeljena niti pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje za potrditev očitkov opustitve moralo izvesti dokaz s sodnim izvedencem za varstvo in zdravje pri delu. Sodišče prve stopnje je samo ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva, da je lahko presojalo zatrjevane kršitve tožene stranke na podlagi določb 5. ter 29. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter 4. in 8. člena Pravilnika o varnosti in zdravju pri delu pri uporabi delovne opreme. Kdaj je potreben izvedenec je v presoji sodišča, saj sodišče izvede dokaz z izvedencem (samo tedaj) če ugotovi, da je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga (243. člen ZPP). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje vsebinsko obrazložilo zavrnitev dokaza z izvedencem s tem, ko je navedlo, da ni bilo treba postaviti izvedenca s področja varnosti in zdravja pri delu, ki naj poda svojo oceno v zvezi z opustitvijo ukrepov za varno delo, saj je lahko samo ugotovilo, da opustitev ni bilo. Menilo je torej, da za odločitev o zadevi zadošča zgolj splošna razgledanost ter da ni potrebno strokovno znanje izvedenca za varstvo in zdravje pri delu. Ob takem poteku postopka (ter glede na opisane dejanske ugotovitve, da je do poškodbe delavke prišlo zaradi padca s stola) je bilo na tožeči stranki breme, da (dodatno) pojasni, katera pravila znanosti in stroke presegajo meje splošne razgledanosti ter ugotovitev katerih dejstev in zakaj bi terjala postavitev izvedenca. Razvoj konkretnega dokaznega postopka bi torej terjal od predlagatelja breme dodatne utemeljitve dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca, tega pa slednji ni zmogel niti v pritožbenem postopku.

12.Tožeča stranka nadalje navaja, da je pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane sodbe glede objektivne odgovornosti tožene stranke. V zvezi s tem je tožeča stranka v tožbi navedla, da zlagalni stroj predstavlja nevarno stvar. Ker pa je hkrati v tožbi trdila, da se je delavka poškodovala pri sestopu s stola, škodni dogodek ni nastal v zvezi z nevarnimi lastnostmi zlagalnega stroja (150. člen OZ). Glede na dejanske navedbe tožeče stranke same torej ne gre za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo. Navedbe tožeče stranke o objektivni odgovornosti so po navedenem očitno neutemeljene, zato niso terjale posebnega odgovora.2

13.Tožeča stranka se neuspešno pritožuje tudi zoper priznane stroške tožene stranke (poštne stroške in stroške fotokopij listin) v višini 20,00 EUR. V zvezi s tem ni v pritožbi navedla nobenih konkretnih ugovorov. Poleg tega je tudi sama v tožbi priglasila stroške v tej višini. Pritožbeno sodišče zato ni sledilo njenemu očitku, da tožena stranka ni izkazala njihove višine priglašenih stroškov.

14.Pritožba po navedenem ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

15.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1Po tej določbi ima zavod pravico od delodajalca zahtevati povračilo škode, če je poškodba zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu in drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi (87. člen ZZVZZ).

2A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 190.

Zveza:

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 87 Zakon o varnosti in zdravju pri delu (2011) - ZVZD-1 - člen 5, 29 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 243 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 150

Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) - člen 4, 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.