Jedro

Nedvomno tožnica ni imela elektrike. A slednje ni posledica ravnanja tožene stranke, saj je vzrok v izpadu glavne varovalke. V odsotnosti samega protipravnega motilnega dejanja je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Motenjska tožba zagotavlja varstvo posesti le proti tistemu, ki je protipravno posegel v njegovo posest. Če protipravnosti oziroma motenja posesti sploh ni, posestnik v motenjski pravdi ne more uspeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 224,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje.

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek: (1) po katerem bi morala tožena stranka v roku 8 dni pri A., d. o. o. naročiti izvedbo ponovnega priklopa prevzemno-predajnega mesta na električno omrežje oziroma ponoven priklop na ogrevanje, hlajenje in prezračevanje v stanovanju št. 21 na naslovu ..., ID znak: del stavbe ...-3514-50, v naravi apartma, ki ga ima v posesti in ga tudi uporablja tožnica, in ji tako omogočiti razsvetljavo, pripravo tople hrane, varno hlajenje živil, ogrevanje, kot tudi povezano prezračevanje; (2) skladno s katerim se toženi stranki prepoveduje v bodoče s takšnimi in podobnimi dejanji posegati v tožničino posest stanovanja; (3) po katerem bi morala tožena stranka tožnici v roku 15 dni povrniti stroške pravdnega postopka. V II. točki izreka je tožnici naložilo, da toženi stranki v roku 8 dni povrne 515,18 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sklep se tožnica pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi v celoti povzema vsebino tožbe z dne 12. 1. 2024. Ob tem izpostavlja, da je ponoven priklop električne energije posledica izdane začasne odredbe z dne 8. 1. 2024 v postopku Z 111/2023, in vztraja, da je odklop električne energije z odjemnega mesta izvedla tožena stranka. Sama namreč ni povzročila preobremenitve električnega omrežja v stanovanju, saj nima takšnih naprav, ki bi tega bile sposobne. Delavka tožene stranke je že pred odklopom grozila, da bodo le-tega izvršili; brez elektrike je bila od 13. 12. 2023 do 11. 1. 2024. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Prišlo je tudi do bistvene kršitve določb postopka, zlasti glede odmere stroškov. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano odločitev spremeni v zanjo pozitivno odločitev oziroma da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Tožena stranka v po pooblaščenki podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ni kršilo postopkovnih določb, kot to tožnica uveljavlja v pritožbi. Ustrezno je pojasnilo, zakaj ni prišlo do protipravnega motilnega dejanja. Pri ugotavljanju dejstev je pravilno ugotovilo, da za izpad električne energije tožena stranka ni odgovorna. Tožničina pritožba je neutemeljena, saj ne navaja konkretnih kršitev in nepojasnjeno očita zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, da se pritožba zavrne in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V pritožbeno obravnavani zadevi tožnica v bistvenem zahteva, da tožena stranka v roku 8 dni naroči pri elektro operaterju, t. j. družbi A., d. o. o., da ta izvede ponoven priklop prevzemno-predajnega mesta na električno omrežje oziroma ponoven priklop ogrevanja, hlajenja, prezračevanja v stanovanju, opredeljenem v točki 1 te obrazložitve. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, z nosilnim razlogom, da tožena stranka ni povzročila motitvenega dejanja. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica v vsebinskem delu pritožbe ponavlja svoje navedbe iz postopka na prvi stopnji, pri čemer ne ponudi nikakršnih razlogov za dvom v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Na trditve je odgovorjeno že v obširnih razlogih prvostopenjske odločbe, na katere se sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju sklicuje, zato jih podrobneje ne povzema.

7.Sodišče druge stopnje kot bistveno tako zgolj izpostavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov, predvsem pa na podlagi skladnih izpovedb prič B. B., zaposlene pri A., d. o. o., in C. C., zaposlene pri Č., d. d., ugotovilo, da tožena stranka zatrjevanega motitvenega dejanja (odklopa elektrike) ni storila oziroma ni podala zahteve za odklop elektrike v stanovanju, ki je predmet postopka, ker je do prekinitve električne energije prišlo zaradi izpada glavne varovalke, kot posledice preobremenitve notranje inštalacije v stanovanju. Obe navedeni priči sta namreč potrdili, da tožena stranka odklopa elektrike pri njih ni naročila. Njuna izpoved je bila skladna z izpovedbo priče D. D., zaposlene pri toženi stranki, ki je potrdila, da niso podali nobene vloge za odklop elektrike oziroma odklopa elektrike niso naročili. Prav tako je priča C. C. izpovedala, da je njihov sistem zaznal napako v času od 13. 12. 2023 na merilnem mestu OM 8048... (obravnavano stanovanje), zaradi česar so 11. 1. 2024 - ker na dan 31. 12. 2023 niso imeli daljinskega odčitka stanja števca, poslali svojega monterja, ki je zadevo saniral (t. j. zamenjal glavno varovalko), kot tudi, da od takrat dalje števec na tem merilnem mestu beleži porabo, in še, da tožena stranka v izpad električne energije ni vpletena, saj je šlo za napako na notranji inštalaciji v stanovanju. Njena izpovedba je v celoti skladna z vsebino dopisa Č., d. d. z dne 22. 4. 2024. Tem prepričljivim ugotovitvam tožnica pritožbeno ne nasprotuje, temveč zgolj pavšalno podaja lasten zaključek brez podlage v izvedenem dokaznem postopku, ko navaja, da je ponovni priklop električne energije posledica izdane začasne odredbe z dne 8. 1. 2024 v (ločenem) postopku Z 111/2023, in ponavlja, da je tožena stranka tista, ki je izvedla odklop električne energije z odjemnega mesta. Tožnica z nedovoljenim pritožbenim nadgrajevanjem navedb, da sama ni povzročila preobremenitve električnega omrežja v stanovanju, saj nima takšnih naprav, ki bi tega bile sposobne, v pritožbenem postopku tudi sicer ne more uspeti vzbuditi dvoma v dokazne zaključke sodišča prve stopnje.

8.Nedvomno tožnica v času od 13. 12. 2023 do 11. 1. 2024, kot to navaja v pritožbi, in kot je nenazadnje ugotovljeno tudi v izpodbijanem sklepu, ni imela elektrike. A slednje ni posledica ravnanja tožene stranke, saj je vzrok v izpadu glavne varovalke, kot je na podlagi zgoraj povzetih ključnih dokazov pravilno ugotovilo prve stopnje. V odsotnosti samega protipravnega motilnega dejanja je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Kot je še pravilno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, posestniku motenjska tožba zagotavlja varstvo posesti le proti tistemu, ki je protipravno posegel v njegovo posest. Če protipravnosti oziroma motenja posesti sploh ni, posestnik v motenjski pravdi ne more uspeti. S tem je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko tožnici ni podelilo pravnega varstva iz naslova posesti, ki ga predstavljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) o posesti, konkretneje 24., 32. in 33. člen SPZ.

9.Tožnica ne konkretizira, katere bistvene kršitve določil postopka je sodišče prve stopnje zagrešilo. Sodišče druge stopnje lahko na takšen pritožbeni očitek odgovori le, da ne gre za nobeno izmed kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti, v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP. Tudi stroškovna odločitev je ustrezno in zadostno obrazložena, materialno pravo pri le-tej je bilo pravilno uporabljeno, saj je odločitev glede na uspeh tožene stranke pravilno oprta na prvi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s členom 155 ZPP, odmerjena višina stroškov pa temelji na določbah Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT).

10.Po pojasnjenem in ker pritožbeni preizkus tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev ni pokazal, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11.Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih tožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Tožena stranka se je obrazloženo opredelila do pritožbenih navedb, zato ji mora tožnica povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Skladno s priloženim stroškovnikom in OT, je sodišče druge stopnje toženi stranki priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22/7 OT) v višini 300 odvetniških točk, zvišanih za zahtevane materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v višini 6 odvetniških točk, oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora tožnica plačati toženi stranki strošek pritožbenega odgovora v skupnem znesku 224,00 EUR, in sicer v roku 8 dni po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje. V presežku za še zahtevanih skupno 100 odvetniških točk (konferenca s stranko in pregled listin spisa; 2 x 50 točk), je sodišče druge stopnje stroškovno zahtevo tožene stranke zavrnilo, saj sta ti nagradi že zajeti v tar. št. 22/1 OT.

Zveza:

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 24, 32, 33

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.