15. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 24. aprila 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 5496/2005 z dne 22. 2. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Dn 16095/2000 z dne 7. 7. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je v zemljiškoknjižnem postopku, začetem po uradni dolžnosti proti pritožniku, na podlagi sklepa o izvršbi dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke na nepremičnine, katerih solastnik je pritožnik (v izvršilnem postopku dolžnik), v korist upnika. Pritožnik se je zoper ta sklep pritožil. Višje sodišče je pritožbo zoper zemljiškoknjižni sklep zavrnilo in dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Višje sodišče je poudarilo, da sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne presoja pravilnosti oziroma utemeljenosti sklepa o izvršbi, na podlagi katerega je zaznamba dovoljena. Višje sodišče je svojo odločitev utemeljilo tudi z navedbo, da so za njegovo odločitev pravno nepomembni očitki o nepravilnostih v drugih izvršilnih postopkih, v katerih pritožnik nastopa kot dolžnik.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. V ustavni pritožbi navaja domnevne kršitve, ki naj bi bile storjene v izvršilnem postopku št. In 2000/00673 in v drugih izvršilnih postopkih, v zemljiškoknjižnih postopkih pri vpisu plomb na njegove nepremičnine, pri sklepanju najemnih pogodb za poslovne prostore ter pri preiskavi vloma v atelje. Pritožnik tudi prosi, da se njegova ustavna pritožba "preda v vednost" nekaterim drugim ustavnim pritožbam, ki jih je vložil na Ustavno sodišče.

B.

3.Zatrjevane kršitve ustavnih pravic pritožnik utemeljuje s krivicami in napakami, ki naj bi se zgodile v izvršilnih in drugih postopkih, katerih stranka je ali je v preteklosti bil. Vendar očitkov o posegih v ustavne pravice z izpodbijanim sklepom ni mogoče utemeljevati z naštevanjem domnevnih kršitev, ki naj bi se zgodile v drugih postopkih. Izpodbijani sklep je bil izdan v zemljiškoknjižnem postopku in pritožnik bi za uspeh te ustavne pritožbe moral navesti in utemeljiti, katera ustavna procesna ali materialna jamstva naj bi mu bila v tem postopku kršena. Zgolj pavšalnih navedb o tem, da so mu bile z izdajo izpodbijanega sklepa (in sklepa sodišča prve stopnje) kršene ustavne pravice, Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

4.Kolikor je predlog pritožnika, da naj se njegova ustavna pritožba "preda v vednost" njegovim naštetim drugim ustavnim pritožbam, razumeti kot predlog za združitev zaradi skupnega obravnavanja, je treba pojasniti, da se Ustavno sodišče za to možnost ni odločilo, saj predloga pritožnik ni utemeljil, Ustavno sodišče pa razlogov za združitev samo ni našlo.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger