Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upnikovemu predlogu po čl. 124/1 ZIP, da sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi poravnavi in izplačilo tistih obrokov, ki jih ni odtegnila dolžniku po sklepu o izvršbi, je mogoče ugoditi le tedaj, ko je dolžnikov dolžnik za to neizpolnitev obveznosti odgovoren. Ne velja pa na primer v položaju, ko dolžnikov dolžnik zaradi težav pri poslovanju ni imel sredstev za izplačilo osebnega dohodka dolžniku.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo dolžnikovemu dolžniku T., da je dolžan plačati upnici 757,60 SIT za mesec julij zapadle preživnine, ter tudi zapadle obroke iz naslova zavarovanja preživnine, vključno z mesecem novembrom, v znesku 36.700,40 SIT.
Izterjava te terjatve se opravi z nalogom SDK za prenos zneskov z računa T. na račun upničine matere pri LB ...., po pravnomočnosti sklepa. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na določilo člena 124 ZIP, ker dolžnikov dolžnik upniku ni doslej nakazal nobenega zneska, kot je to bil dolžan po dovolitvi izvršbe.
Proti temu sklepu sta se pritožila dolžnik in njegov dolžnik T., uveljavljajo pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Navajata, da dolžnik že dalj časa nima nobenih dohodkov iz svoje dejavnosti, pa tudi T. nima sredstev za plačilo preživninskih obveznosti. Dolžnikov dolžnik ni dolžan posegati v premoženje delovne organizacije za poplačilo zapadlih obveznosti dolžnika. Pritožbeno sodišče naj zato izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba je utemeljena.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, dolžnikov dolžnik T. doslej še ni izvršil sklepa o dovolitvi izvršbe, ki je bil temu podjetju poslan v izvršitev upničine terjatve za plačilo preživnine, kot jo upnici dolguje dolžnik. Po členu 124 Zakona o izvršilnem postopku (ZIP) upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži pravni osebi, da mu mora povrniti vse obroke, ki jih ni odtegnila in izplačala po sklepu o izvršbi. Tak sklep ima učinek sklepa o izvršbi. Vendar to določilo ne pomeni, da lahko sodišče tako ravna v vsakem primeru, ko pravna oseba ni odtegnila in izplačala zneskov po odločbi sodišča. Ni dvoma, da to določilo ne velja za tiste primere, ko pravna oseba te obveze iz opravičljivih razlogov ni mogla izpolniti. Tak razlog je ta, da iz opravičenih razlogov dolžniku osebni dohodek sploh ni bil izplačan, pri čemer je treba upoštevati, da je mogoče z izvršbo seči le na 1/2 dolžnikovega osebnega dohodka (člen 93 ZIP - omejitev izvršbe). V obravnavanem primeru se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo s tem, ali morda dolžnikov dolžnik ni mogel izvršiti, kar mu je bilo naloženo s sklepom o dovolitvi izvršbe. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V skladu z določilom člena 370 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da ugotoviti, ali bremeni dolžnikovega dolžnika odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov preživnine. V spisu pa je tudi upničin predlog, v katerem navaja že novega dolžnikovega dolžnika, kjer naj bi bila izvršba uspešna, vendar je to stvar nadaljnjega postopka.
O pritožbenih stroških ni bilo treba odločati, ker niso bili prijavljeni.