Jedro

Odločitev Sektorja za pritožbe zoper policijo ni odločitev, na katero bi bilo sodišče pri presoji protipravnosti ravnanja vezano. V skladu s 131. členom OZ je tako sodišče tisto, ki presodi, ali so podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti v konkretnem primeru in če niso, tožbeni zahtevek zavrne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.093,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožuje tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo 131. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Protipravnost policistovega ravnanja je bila ugotovljena v okviru notranje policijske preiskave z odločbo senata za pritožbe, na katero je sodišče vezano v skladu s 13. členom ZPP. Poudarja, da je odločitev protispisna, saj nasprotuje navedeni odločbi. Iz nje izhaja tudi ugotovitev, da je dežurni policist B. imel na voljo policiste, ki bi mu lahko pomagali preveriti tožnikov avtomobil. Sodišču očita zmotno uporabo Zakona o motornih vozilih, saj ta dopušča, da se dejstvo, da vozilo izpolnjuje predpisane pogoje za uporabo v cestnem prometu, dokazuje tudi drugače in ne zgolj s potrdilom o tehnični brezhibnosti. Policisti bi ob predložitvi računa za nakup pnevmatik in računa vulkanizerja ob ustreznem upoštevanju sedmega odstavka 75. člena ZMV lahko vrnili odvzete tablice. Pravno zmoten je tudi zaključek sodišča, da je policist B. na primeren način pregledal pnevmatike. Meni, da pregled ni bil opravljen v skladu z 18. in 20. členom Pravilnika o delih in opremi vozil. Nasprotuje tudi odločitvi v zvezi z višino tožbenega zahtevka. Poudarja, da trditve o izgubljenem dobičku niso bile pavšalne, sodbe pa se v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče je spregledalo obsežne trditve o nastali nematerialni škodi. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dejanske okoliščine primera, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki v sporu majhne vrednosti ne morejo biti predmet pritožbenega izpodbijanja (prvi odstavek 458. člena ZPP), so sledeče: - tožniku so policisti zaradi prekomerno izrabljenih pnevmatik prepovedali nadaljnjo vožnjo, odvzeli prometno dovoljenje in registrski tablici; - po neuspelem poskusu na UE X. je tožnik zahtevo za vrnitev prometnega dovoljenja in registrskih tablic osebno podal na Policijski postaji P.; - dežurni policist B. mu kljub predložitvi računa za pnevmatike in računa vulkanizerja prometnega dovoljenja in registrskih tablic ni želel izročiti, temveč je zahteval, da se dejansko zamenjavo pnevmatik preveri še vizualno; - dežurni policist od tožnika ni zahteval, da sam pripelje vozilo pred policijsko postajo; - dežurni policist na preveritev pnvevmatik na vozilu tožnika, ki se je nahajalo 500 metrov od PP P., ni poslal patrulje, saj je bila ta na intervenciji, nujnejši od pregleda tožnikovega vozila; - na policijski postaji so se v času prihoda tožnika sicer nahajale tudi druge osebe, a so imele drugo delo; - tožnik je naročil vlečno službo, ki je avto dostavila pred policijsko postajo - po ogledu vozila mu je dežurni policist izročil registrske tablice in prometno dovoljenje.

6. Tožnik v konkretnem primeru od toženke zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi mu jo povzročil policist pri opravljanju svojega dela (148. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ). Trdi, da je bilo ravnanje policista protipravno, saj je pri svojem delu zlorabil policijska pooblastila, njegova nekorektnost in maščevanje pa sta posledica dejstva, da mu je bil tožnik nekoč nadrejen.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da ravnanje dežurnega policista ni bilo protipravno. V skladu s sedmim odstavkom 75. člena Zakona o motornih vozilih1 (v nadaljevanju: ZMV) se odvzeto prometno dovoljenje in tablice vrnejo v treh dneh od odvzema, če je odpravljen razlog, zaradi katerega so bili odvzeti. Lastnik ali uporabnik vozila to dokaže s potrdilom o tehnični brezhibnosti vozila oziroma z ustreznim vpisom v potrdilu o skladnosti vozila in dokazili, da vozilo izpolnjuje predpisane pogoje za uporabo v cestnem prometu. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča račun o nakupu pnevmatik in račun vulkanizerja ne izkazujeta, da so bile pnevmatike zamenjane prav na tožnikovem vozilu, zato ravnanje policista, ki je želel pnevmatike tudi vizualno preveriti, ni nasprotovalo določbam ZMV. Primeren je tudi način pregleda pnevmatik. Ob tem je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na Pravilnik o delih in opremi vozil2, saj navedeni predpis v času pregleda pnevmatik še ni veljal3. Sklicevanje na pravilnik tudi sicer ni pravno relevantno, saj med strankama ni sporno, da prvotne pnevmatike niso bile ustrezne ter da jih je tožnik zamenjal z novimi. Ker je dežurni policist po ogledu vozila presodil, da so te ustrezne, nadalje ni pomembno, kakšne pnevmatike kot ustrezne predpisuje zakonodaja4. Pravno zmotno je tudi pritožbeno sklicevanje na 13. člen ZPP. Odločitev Sektorja za pritožbe zoper policijo namreč ni odločitev, na katero bi bilo sodišče pri presoji protipravnosti ravnanja vezano. V skladu s 131. členom OZ je tako sodišče tisto, ki presodi, ali so podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti v konkretnem primeru in če niso, tožbeni zahtevek zavrne. Ker se je v konkretnem primeru izkazalo, da temelj odškodninske obveznosti ni podan, odločanje o višini odškodnine ni bilo potrebno. Pritožbeno sodišče se zato ni opredeljevalo do pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na razloge prvostopenjske sodbe v zvezi z višino premoženjske in nepremoženjske škode.

8. Pritožbeni razlogi tako niso podani, v sodbi pa tudi ni kršitev in napak, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

10. Pristojnost sodnice posameznice izhaja iz prvega odstavka 366.a člena ZPP.

1 Uradni list RS št. 106/2010. 2 Uradni list RS št. 44/2013. 3 Pričetek veljavnosti je 1. 10. 2013, za nekatere določbe pa tudi kasneje. 4 V konkretnem primeru je ustreznost pnevmatik določal Pravilnik o napravah in opremi vozil v cestnem prometu (Uradni list RS št. 17/2000 s spre.).