Jedro

Toženka je zadostila procesnim zahtevam 212. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj je ugovore zoper višino terjatve dovolj konkretizirala in zanje ponudila ustrezne dokaze.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženki, da je dolžna plačati tožnici 168.670,98 SIT na tekoči račun, ki ga ima pri Banki, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.10.2005 dalje do plačila, vse v 15-ih dneh. Ugotovilo je, da je bila toženka spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 1. odst. 224. čl. Kazenskega zakonika (KZ) s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v P., opr. št. K z dne 21.04.2005. V tem odškodninskem sporu je na podlagi 14. čl. ZPP sodišče vezano na ugotovitev, da je prav toženka poškodovala pokrov motorja in masko na vozilu tožnice. V zvezi z višino tožbenega zahtevka pa je sodišče prišlo do prepričanja, da je ta dokazana s predračuni, ki jih je predložila tožnica in iz katerih izhaja, da bi znašali stroški za kleparska in ličarska dela skupaj 45.240,00 SIT, stroški za masko, luč in pokrov motorja pa 123.430,98 SIT. Skupna škoda tožnice znaša zato 168.670,98 SIT. Toženka je višini škode pavšalno oporekala brez ustreznih dokazov. Dokazna predloga za zaslišanje Š.V., s.p. in policista D.S., je sodišče zavrnilo, ker ta dva dokaza ne bi dala pomembnih podatkov za postopek, od katerih bi bila odvisna odločitev o sporih.

Zoper sodbo se je toženka pritožila. V pritožbi navaja, da je avto v času dogodka vozila N.B., ki jo je s prednjima kolesoma povozila čez obe nogi, ker se ni pravočasno umaknila z vaške poti. Toženka je ob tej priliki udarila po haubi motorja. Udarila je samo enkrat, zato vozilo ni bilo tako poškodovano, kot zatrjuje tožnica. Avto je bil poškodovan že pred škodnim dogodkom. Poškodbe, za katere jo obremenjuje sodišče, so neresnične, saj z enim udarcem po haubi ni mogla poškodovati maske na avtu in pokrov motorja. Sodišče se ni prepričalo o dejanskem stanju dogodka. Zahtevala je, da se zasliši policista, pa tega dokaznega predloga ni sprejel. S tem je kršilo njeno pravico do obrambe z dokazovanjem dejanskega stanja, kot ga ona zatrjuje. Prav tako ni upoštevalo njenega predloga, da se preveri predračun z dne 03.01.2005. Predračun dokazuje samo, da je stranka vzela predračun za določene dele, ki so v njem navedeni, ni pa z njim dokazano, da je te dele tudi prevzela ali plačala. Predračun ni isto kot račun. Tožnica s predračunom zavaja sodišče, sodišče pa ji je verjelo, ne da bi se prepričalo v resnico. Enako je sledilo predračunu z dne 10.12.2004, čeprav je tudi v zvezi s tem predračunom toženka predlagala zaslišanje V.Š. Toženka je zahtevala, da se zasliši to pričo o okoliščinah, kdaj je bilo opravljeno delo, sodišče je tudi ta dokazni predlog zavrnilo. Ker je prepričana, da s sodbo ni pravilno odločeno, predlaga pravično razsodbo in prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnici je treba najprej pojasniti, da o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odloča sodišče prve stopnje, zato pritožbeno sodišče tega predloga ni moglo upoštevati.

Utemeljene so pritožbene navedbe, da je toženka zadostila procesnim zahtevam 212. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je ugovore zoper višino terjatve dovolj konkretizirala in zanje ponudila ustrezne dokaze. Stališče izpodbijane sodbe, da zaslišanje priče V.Š. in D.S. ne bi dalo za ta postopek pomembnih podatkov, od katerih bi bila odvisna odločitev o sporu, ne prepriča. Toženka je v odgovoru na tožbo oporekala predračunom, ki jih je priložila tožbi tožnica. Zatrjevala je, da so predračuni brez podlage in zavajajoči ter da želi tožnica na njihovi podlagi pridobiti materialno korist v škodo toženke. Zahtevala je, da se ugotovi, katero delo je bilo opravljeno v ličarski delavnici. Izrecno je oporekala, da bi bila potrebna menjava žarometa zaradi dogodka, za katerega ona odgovarja. Glede predračuna firme I. pa je povedala, da je pri tej firmi tožnica vzela samo predračun in pojasnila, da to nikakor še ne pomeni, da je bilo potrebno kupiti te dele zaradi dejanja, za katerega ona odgovarja. Vse te navedbe toženke imajo težo in jih ni mogoče brez izvedbe dokazov, ki jih je predlagala zavrniti. Sploh če se upošteva izrek kazenske obsodilne sodbe, iz katere izhaja, da je toženka 06.12.2004 brcnila v masko in udarila z roko po pokrovu motorja osebnega avtomobila in tako na vozilu povzročila poškodovanje maske in na pokrovu motorja udrnino in s tem za 45.240,00 SIT škode. Tožnica je škodo utemeljevala zgolj s predračuni, ki dejanske škode ne utemeljujejo dovolj kvalitetno, da bi lahko sodišče zanesljivo na njihovi podlagi ugotovilo višino škode. Zato bi pred odločitvijo o višini tožbenega zahtevka, moralo izvesti dokazni postopek, ki ga je predlagala toženka. Ker tako ni postopalo, ima toženka prav, da je kršilo postopek in tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje o obsegu tožničine škode. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi toženke ugodilo in izpodbijano sodbo po 1. odst. 354. čl. ZPP razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo tako, kot je že spredaj obrazloženo, višino škode, ki jo je tožnica utrpela v škodnem dogodku, ko je toženka 06.12.2004 brcnila v masko in udarila z roko po pokrovu motorja njenega osebnega avtomobila, ugotoviti z izvedbo vseh dokazov, torej tudi tistih, ki jih predlaga toženka. Tožnica je upravičena samo do tiste škode, ki jo je dejansko toženka v tem škodnem dogodku povzročila. Vsekakor višine te škode zanesljivo ne dokazujeta predračuna, še posebej ne sam predračun, iz katerega izhaja samo to, koliko stane maska, luč in pokrov motorja. Sodišče bo moralo ugotoviti, ali je prav zaradi toženkinega ravnanja bilo potrebno kupiti novo masko in nov pokrov motorja ter luč oziroma, ali so za popravilo škode zadoščali stroški za kleparska in ličarska dela, kot je izhajalo iz obsodilne sodbe, kjer je ugotovljena škoda v višini 45.240,00 SIT in kot zatrjuje toženka.