Jedro

Po 42. členu SPZ se lastninska pravica pridobi (med drugim) s pravnomočno sodno odločbo, torej v trenutku, ko odločba postane pravnomočna, ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo. Pridobitev lastninske pravice na tak način ni pogojena z vknjižbo v zemljiško knjigo, saj ima vpis v zemljiško knjigo v takem primeru le publicitetni (deklaratoren) pomen. V obravnavanem primeru to pomeni, da z dnem pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ima konstitutivni učinek, tožnica ni bila več solastnica spornih nepremičnin, zaradi česar organ tega premoženja, glede na to, da je tudi sam ugotovil, da je sodba pravnomočna v času izdaje izpodbijane odločbe, ne bi smel upoštevati.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 221/2018 z dne 5. 6. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP z dne 25. 1. 2018. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednim pravnim sredstvom - obnova postopka - novo dejstvo z dne 5. 1. 2018, v dveh individualnih delovnih sporih, I Pd 1087/2013 in I Pd 363/2014. Organ je uvodoma citiral določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter listine, v katere je vpogledal. Navedel je, da gre za ponovno odločanje o tožničini prošnji po sodbi naslovnega sodišča, I U 284/2018 z dne 18. 4. 2018, s katero je sodišče tožbi tožnice ugodilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. Po vpogledu v podatke je organ ugotovil, da sta tožnica in njen mož še vedno vpisana kot solastnika (vsak do 1/2) garaže v garažni hiši in stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., katerih vrednost stanovanja znaša 100.241,75 EUR, vrednost garaže pa 12.708,00 EUR, da je na stanovanju vpisana osebna služnost stanovanja v korist A.A. Poleg tega je tožničin mož 100 % lastnik podjetja A. d.o.o., katerega sedež je na naslovu ..., in katerega osnovni kapital znaša 7.500,00 EUR. Organ je tožnico z dopisom seznanil s temi ugotovitvami, tožnica je nanj odgovorila, da na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 2235/2013 z dne 12. 4. 2016, z možem nista več lastnika nepremičnin na naslovu ... Iz sodbe, ki jo je tožnica priložila dopisu, izhaja, da je sodišče ugotovilo ničnost kupoprodajne pogodbe za stanovanje in garaže ter neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na tožnico in njenega moža. Iz podatkov P vpisnika pa izhaja, da je zoper citirano sodbo vložena revizija, o kateri še ni odločeno. Tožnica in njen mož sta tako v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot solastnika navedenih nepremičnin in z njimi lahko razpolagata, osebna služnost pa na njuno pravico razpolaganja ne vpliva. Ker premoženje tožnice in njenih družinskih članov presega vrednostni cenzus 14.281,44 EUR, je organ prošnjo na podlagi 34. člena ZBPP zavrnil. 2. Tožnica je v tožbi uvodoma opozorila, da je odločitev nerazumljiva glede na nasprotne odločitve pri istem organu, krši pa tudi 158. člen Ustave. Kot dokaz je priložila sklep Višjega sodišča, I Cp 1951/2017 z dne 27. 9. 2017, s katerim je bilo njeni pritožbi ugodeno tako, da je bila oproščena plačila sodne takse. Ker gre pri BPP in oprostitvi plačila sodne takse za iste parametre, citirani sklep potrjuje njene navedbe. Organ je sam dolžan preverjati stanje lastništva njenih nepremičnin, ker pa gre za sodbo sodišča P 2235/2013, priloga ni bila potrebna. Publicitetno načelo pri tem ni bistveno, saj gre za varstvo tretjih oseb, ne pa varstvu organa - sodišča, ki ima neposreden vpogled in dostop do vseh listin v posameznem postopku, ki so bila izdana na sodiščih. Bremena za to, da sprememba v zemljiški knjigi ni bila vpisana že več kot pol leta, pa ne more organ prevaliti na tožnico. Ker pa tožnica ni več solastnica teh nepremičnin, niso relevantne navedbe o njuni vrednosti. Organ pa tudi ni opravil izračuna mesečnega dohodka na družinskega člana, kar bi moral, saj gre za enega od najpomembnejših parametrov pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse. Prav tako naj bi organ za BPP „v celoti zanemaril“ 12. a člen Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), saj je bila v zemljiški knjigi, na katero se sicer sklicuje, vpisana osebna neodplačna dosmrtna služnost v korist tretje osebe, ki ni družinski član, kar pomeni, da tožnica in njeni družinski člani tudi pred pravnomočnostjo sodbe niso imeli razpolagalne sposobnosti za navedeno nepremičnino. Premoženje njene družine znaša 9.500,00 EUR. Navedeno pomeni, da je organ kršil 11. člen ZBPP. Organ je kršil tudi Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj bi jo moral pozvati k dopolnitvi nepopolnih ali nejasnih podatkov in pri njihovem razjasnjevanju uporabiti tudi podatke, ki jih je sam pridobil po uradni dolžnosti. Dodala je, da je prejela več odločb o zavrnitvi svoje prošnje, z enakimi razlogi, kar kaže na zavestno odločitev organa oziroma sodnice B.B., da bo kršila prvi odstavek 288. člena KZ-1 in prvi odstavek 155. člena KZ-1. Poudarila je, da je že od 18. 5. 2017 na nepremičninah vpisana plomba - začetek postopka vknjižbe lastninske pravice na drugo osebo na podlagi sodbe, P 2235/2013, tožničini mož pa tudi ni več vpisan. Dejstvo, da je zoper sodbo vložena revizija, pa je nepomembno. S takim sistematičnim kršenjem zakona pa so tožnici kršene ustavne pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, prepove nadaljnjo uporabo tega akta, in odloči, kar je potrebno, da se odpravi poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ter vzpostavi zakonito stanje, toženki pa naloži povrnitev vseh stroškov postopka v roku 15 dni v izogib izvršbi. Podredno pa je predlagala, da sodišče tožbi ugodi, odpravi odločbo in njeni vlogi za BPP ugodi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP iz razloga, ker vrednost tožničinega premoženja in njenih družinskih članov presega cenzus, določen za pridobitev brezplačne pravne pomoči po ZBPP. Med strankama je sporno, ali je organ pri ugotavljanju vrednosti premoženja smel upoštevati tudi stanovanje v večstanovanjski hiši in garažo v garažni hiši na naslovu ..., katerega solastnica do ½ je tožnica.

6. Organ je svojo odločitev sprejel po ugotovitvi, da tožnica v tem stanovanju z družino ne živi (oziroma da živi na drugim naslovu), čemur tožnica ne nasprotuje. Meni pa, da tega premoženja organ ne bi smel upoštevati, ker z možem nista več lastnika tega premoženja, kar izhaja iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 2235/2013 z dne 12. 4. 2016, ki jo je priložila tudi v upravni spis, medtem ko pa organ na drugi strani meni, da je to premoženje upoštevno, ker vpis v zemljiško knjigo po tej sodbi, zoper katero je vložena revizija, še ni bil izvršen.

7. Tudi po presoji sodišča organ tega premoženja ne bi smel upoštevati.

8. Po 42. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) se lastninska pravica pridobi (med drugim) s pravnomočno sodno odločbo, torej v trenutku, ko odločba postane pravnomočna, ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo. Pridobitev lastninske pravice na tak način ni pogojena z vknjižbo v zemljiško knjigo, saj ima vpis v zemljiško knjigo v takem primeru le publicitetni (deklaratoren) pomen. V obravnavanem primeru to pomeni, da z dnem pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, P 2235/2013, ki ima konstitutivni učinek, tožnica ni bila več solastnica spornih nepremičnin (stanovanja in garaže na naslovu ...), zaradi česar organ tega premoženja, glede na to, da je tudi sam ugotovil, da je sodba pravnomočna v času izdaje izpodbijane odločbe, ne bi smel upoštevati.

9. Ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v posledici pa je ostalo tudi dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, je sodišče tožbi tožnice ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek, v katerem bo moral organ, sledeč pravnemu mnenju sodišča, ki se nanaša na uporabo materialnega prava, ponovno ugotoviti vrednost premoženja tožnice (in njenih družinskih članov) ter o zadevi, upoštevajoč rezultat ugotovitvenega postopka, odločiti.

10. Sodišče je sledilo podrejenemu tožbenemu predlogu tožnice o odpravi izpodbijane odločbe, ni pa samo odločilo o stvari, ker tega ni dopuščala narava stvari in podatki postopka niso dali zanesljive podatke (65. člen ZUS-1).