Jedro

Predlagateljica ima status "druge osebe, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine" in kot taka aktivno legitimacijo za vložitev predloga za postavitev za upraviteljico dela dediščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlagateljico A. A. (v nadaljevanju predlagateljica) postavilo za upraviteljico osebnega vozila znamke Toyota ..., letnik 2016, z nalogo, da poskrbi za njegovo redno vzdrževanje in servisiranje ter uredi vse potrebno za podaljšanje prometnega dovoljenja, vključno s sklenitvijo zavarovanja za navedeno vozilo in opravo tehničnega pregleda. Predlog predlagateljice, da lahko vozilo uporablja kot dober gospodar, je zavrnilo.

2. Dedni upravičenki (zapustnikovi hčerki, v nadaljevanju dedinji) sklep izpodbijata v 1. točki izreka, zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlog predlagateljice zavrne. Menita, da je stališče sodišča prve stopnje pravno zmotno, saj svojo odločitev glede aktivne legitimacije opira na dejstvo, da še ni pravnomočno odločeno, da predlagateljica po zapustniku nima dedne pravice. Ponavljata razloge iz svojega odgovora na predlog in pripravljalne vloge, med drugim, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je opravljanje z zapuščino onemogočeno zaradi nesporazumov med dedinjami, zaradi česar so izpolnjeni zakonski pogoji za postavitev upravitelja dela zapuščine, pravno zmoten. Edini dedinji v tem zapuščinskem postopku sta namreč v trenutku odločanja zapustnikovi hčerki, ki sta glede upravljanja z zapuščino soglasni. Navajata, da je iz podatkov v zapuščinskem spisu razvidno, da si je predlagateljica prilastila ključe osebnega vozila, ki ga kljub pozivom dednih upravičenk ne vrne. Dedinji razpolagata s prometnim dovoljenjem, ki je bistveni dokument za osebno vozilo, kar dokazuje, da so trditve glede načina uporabe le tega, ki jih navaja predlagateljica, neresnične. Sodišče se je brez kakršnekoli dokazne ocene oprlo na navedbe predlagateljice, da je že pred smrtjo zapustnika tudi ona skrbela za vozilo, ga vozila in da ima v posesti tudi ključe vozila. Sodišče prve stopnje brez obrazložitve zavrača navedbe dedinj glede neprimernosti predlagateljice. Predlagateljici sta v odgovoru na predlog in pripravljalni vlogi podrobno pojasnili razloge, jih podkrepili z listinami in predlogi za zaslišanje prič, zaradi česar je zaključek sodišča o pavšalnih navedbah v nasprotju s spisovnimi podatki. Nasprotujeta oceni sodišča prve stopnje, da bo lahko predlagateljica, kljub svoji starosti 83 let, brez kakršnihkoli ovir uredila formalnosti glede ponovne registracije vozila in poskrbela za njegovo redno vzdrževanje ter servisiranje. Zaključek sodišča o tem je najmanj preuranjen. Menita, da se sodišče do vseh navedenih dejstev in okoliščin ni opredelilo, zato je podana bistvena kršitev določb postopka, saj sklep v izpodbijanem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so si razlogi o tem v nasprotju s podatki v spisu.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je predlagateljica, ki se je k dedovanju priglasila iz naslova zatrjevanega obstoja zunajzakonske skupnosti, pridobila status stranke v zapuščinskem postopku; 175. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) namreč določa, da kot stranke v smislu tega zakona štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Pritožbeno naziranje, da sta edini dedinji v zapuščinskem postopku v trenutku odločanja zapustnikovi hčerki, ki sta glede upravljanja z zapuščino soglasni, sicer drži, drži pa tudi, da ima predlagateljica status "druge osebe, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine" in kot taka aktivno legitimacijo za vložitev predloga za postavitev za upraviteljico dela dediščine.1

6. Nadalje, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v skladu s postulatom metode proste dokazne ocene, skrbno, dosledno in celovito ocenilo zbrano dokazno gradivo. Višje sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je argumentirana in prepričljiva, v celoti sprejema in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje. Te dokazne ocene dedinji s pavšalnim navajanjem, da se je sodišče prve stopnje brez kakršnekoli dokazne ocene oprlo na navedbe predlagateljice, da je že pred smrtjo zapustnika tudi ona skrbela za vozilo, ga vozila in da ima v posesti tudi ključe vozila in da se ni obrazloženo opredelilo do navedb glede neprimernosti predlagateljice, ne uspeta izpodbiti. Sodišče prve stopnje je namreč argumentirano ocenilo vsakega od izvedenih dokazov kot tudi vse dokaze skupaj, predloga za zaslišanje prič, na katerega se pritožnici med drugim sklicujeta, pa tekom postopka niti nista podali. Višje sodišče še dodaja, da iz trditev, ki sta jih pritožnici podajali tekom postopka, ne izhaja, da bi nasprotovali temu, da ima predlagateljica v posesti ključe vozila in da je vozilo uporabljala, temveč sta v zvezi s tem problematizirali zgolj njen pravni naslov. Prav tako sta neprimernost predlagateljice tekom postopka povezovali predvsem s svojim pogledom na to, da se je le-ta priglasila kot potencialna dedinja. Z drugimi besedami, pritožnici tekom postopka niti nista konkretizirano zatrjevali okoliščin, zakaj predlagateljica ne bi bila sposobna biti upraviteljica.

7. Ker torej niso podani pritožbeni razlogi, na katere se sklicujeta pritožnici, kot tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče na podlagi druge točke 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Dedinji pritožbenih stroškov nista priglasili. Stroškov odgovora na pritožbo predlagateljice pa glede na okoliščine primera ni mogoče šteti za potrebne v smislu 155. člena ZPP (v povezavi s 163. členom ZD), zato jih krije sama.

1 Primerjaj na primer VSL Sklep I Cp 807/2016 in VSL Sklep I Cp 28/2017.