Jedro

Obsojenčeva poškodba vratne hrbtenice s kompresivnim zlomom XI. vretenca (ne glede na to ali gre za novo poškodbo ali staro poškodbo izpred 15 let) v rednem postopku ni bila znana, v povezavi z že znanimi okoliščinami pa je tako tehtna, da bi v primeru, če bi obstajala ali bila znana že v rednem kazenskem postopku, povzročila tudi omilitev kazni po 2. točki 42. člena KZ SFRJ.

Pri spremembi neplačane denarne kazni v zapor se po 3. odstavku 39. člena KZ SFRJ upošteva ključ, ki je veljal v času rednega sojenja. Zapor kot nadomestna kazen za neizterljivo denarno kazen ne more biti daljši kot kazen zapora, ki je bila obsojencu izrečena v rednem postopku, ker je izredna omilitev kazni izredno pravno sredstvo le v obsojenčevo korist.

Izrek

Zahtevi zagovornika obs. za izredno omilitev kazni se ugodi in se pravnomočna sodba v odločbi o kazni spremeni tako, da se obsojencu z uporabo določb členov 42 točka 2 in 43/I točka 5 KZ SFRJ izreče 250.000 (dvestopetdesettisoč) SIT denarne kazni, ki jo je dolžan plačati v roku enega meseca od dneva prejema te odločbe; če ta kazen ne bo plačana, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsakih začetih 300,00 SIT določilo en dan zapora, vendar ta ne bo daljši od treh mesecev.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bil obs. za kaznivo dejanje prikrivanja po členu 176/II in III KZ RS obsojen na 3 mesece zapora. Obsojenec te kazni še ne prestaja.

V zahtevi za izredno omilitev kazni zagovornik navaja, da obsojenec v svoji avtoprevozniški dejavnosti zaposluje kar 11 ljudi, katerih eksistenca (in njihovih družin) je odvisna od obsojenca. Če ta zaradi prestajanja zaporne kazni ne bo mogel sklepati poslov, bo ogroženo njegovo podjetje in vsi zaposleni v njem. V dopolnitvi zahteve, ki jo je vložil neposredno na Vrhovno sodišče RS, pa zagovornik še navaja, da se je obsojenec koncem januarja 1993 pri padcu z višine štirih metrov huje poškodoval, ima hud zvin vratne hrbtenice in kompresivni zlom XI. vretenca. Zaradi poslov je na lastno odgovornost odklonil hospitalizacijo in se zdravi ambulantno, pri čemer bo kontrola dne 24.3.1993. Zaradi omenjenih poškodb ima odobren odlog prestajanja kazni do 1.4.1993 oziroma še za naprej, če bo zaradi zdravljenja to potrebno. Zagovornik predlaga, naj se pravnomočna sodba spremeni tako, da se obsojencu izreče pogojna obsodba ali pa denarna kazen. Zahteva za izredno omilitev kazni je utemeljena.

Po členu 412 ZKP je omilitev pravnomočno izrečene kazni dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno povzročile milejšo obsodbo.

Da gre pri obsojenčevi poslovni dejavnosti za večji obseg, je zagovornik navajal že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, kjer je navedel (list. št. 1411), da obsojenec dela z več kot deset tovornjaki - priklopniki in ima zaposlenih več kot 16 ljudi. Zato so bili obseg njegove dejavnosti ter posledice, ki bi prizadele pri njem zaposlene, če bi moral na prestajanje prostostne kazni, torej okoliščini, na katere se sedaj zagovornik sklicuje tudi v zahtevi, znani oziroma predvidljivi že v rednem kazenskem postopku in zato ne prihajajo v poštev še za izredno omilitev kazni.

Pač pa je nova in po spoznanju senata Vrhovnega sodišča RS za izredno omilitev kazni upoštevna okoliščina obsojenčeva poškodba vratne hrbtenice s kompresivnim zlomom XI. vretenca. Ne glede na to, ali je ta poškodba res posledica njegovega padca koncem januarja z višine štirih metrov, kot se to navaja v zahtevi, ali pa gre za staro poškodbo, ki jo je obsojenec zadobil že pred 15. leti in ki jo je na zdravniškem pregledu omenjal obsojenec sam, pa je z zdravstveno dokumentacijo z dne 30.1. in 10.2.1993, ki je priložena zahtevi, izkazano, da je obsojenec v resnici tako poškodovan (Distorsio columnae vert. cervicalis. Fractura compress. Th XI), zaradi česar so ga napotili v ZRI zaradi naprave Plastozot ojačane opornice ter naročili na kontrolo za 24.3.1993. Omenjene obsojenčeve poškodbe, za katere se v rednem kazenskem postopku ni vedelo, pa v povezavi z že znanimi okoliščinami, to je s skrbjo za družino z dvema mladoletnima otrokoma ter z velikim obsegom obsojenčevega poslovanja, saj je od njega eksistenčno odvisno enajst družin, po mnenju senata Vrhovnega sodišča RS predstavljajo ne samo novo omilitveno okoliščino v smislu zgoraj navedene določbe člena 412 ZKP, marveč je ta tudi tako tehtna, da bi v primeru, če bi obstajala oziroma bila znana že v rednem kazenskem postopku, povzročila tudi omilitev kazni v smislu člena 42 točka 2 ZKP, da gre torej za posebno olajševalno okoliščino, ki kaže na to, da se da tudi z omiljeno kaznijo doseči namen kaznovanja. Zato je bilo treba utemeljeni zagovornikovi zahtevi ugoditi ter s spremembo pravnomočne sodbe v odločbi o kazni izreči obsojencu denarno kazen na način, kot je razviden iz izreka te odločbe. Pri odmeri denarne kazni je senat Vrhovnega sodišča RS upošteval na eni strani obsojenčeve družinske obveznosti, saj skrbi za družino z dvema otrokoma, po drugi strani pa tudi njegovo zelo dobro premoženjsko stanje, saj ni samo lastnik stanovanjske hiše, marveč tudi obrti s kar enajst kamioni znamke Mercedes. Pri določitvi ključa za spremembo neplačane denarne kazni v zapor, se je senat Vrhovnega sodišča RS ravnal po določbi člena 39/III KZ SFRJ z dne 17.1.1990 (Uradni list SFRJ št. 3/90), ki je veljal v času rednega sojenja, določitev najdaljšega trajanja zaporne kazni kot načina izvršitve neplačane denarne kazni, pa temelji na načelu, da tudi v takem primeru obsojenec ne sme biti na slabšem, kot če bi njegovi zahtevi sploh ne bilo ugodeno, saj je izredna omilitev kazni izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti le v obsojenčevo korist. Ni pa pogojev, da bi se obsojencu izrekla pogojna obsodba, za kar se je tudi zavzemal zagovornik v svoji zahtevi. Poleg precejšnjega obsega obsojenčeve kaznive dejavnosti, saj si je med tremi prikrivalci v obravnavanem procesu, pridobil največ koristi, pa proti pogojni obsodbi govori predvsem dejstvo, da je že bil obsojen, med drugim tudi zaradi premoženjskih deliktov. Povratnike pa je treba zaradi njihove večje družbene nevarnosti strožje obravnavati. Zato je v obravnavanem primeru zaradi obsojenčeve poškodbe sicer umestna taka izredna omilitev kazni, da se mu je namesto zaporne, izrekla denarna kazen, ni pa pogojev za pogojno obsodbo, saj je ta namenjena predvsem tistim, ki imajo prvič opravka s sodiščem.

Uporaba predpisov prejšnje Jugoslavije je v tej odločbi utemeljena v določbi člena 4/I ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).