Jedro

Glede na zakonsko določilo mora sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov iz 614. člena ZGD-1 tehtati, ali bi predlagatelj moral od vložitve predloga ali poznejšega dne vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi trditev nasprotnega udeleženca, da bi predlagatelj moral vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, brez da mu je dalo možnost, da se brani pred takšnimi očitki, mu je kršilo pravico do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da predlagatelj povrne nasprotnemu udeležencu stroške poravnalnega odbora v višini 6.268,92 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) ter zahtevek nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov pooblaščenca in sodne takse zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper takšen sklep se je pritožil predlagatelj zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevek nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov v celoti zavrne in se mu naloži, da predlagatelju povrne vse stroške postopka in stroške pooblaščenca, ki so mu nastali. Podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je stroške pritožbe.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec, ki je predlagal njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje ter priglasil stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je v skladu z določbo 614. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) stroške za sodni preizkus menjalnega razmerja skupaj s stroški zastopnika predhodno dolžna kriti prevzemna družba. Sodišče je glede na to nasprotnemu udeležencu naložilo predujem za stroške poravnalnega odbora, ki ga je tudi poravnal. Nasprotni udeleženec je po koncu postopka predlagal, da se predlagatelju naloži povračilo teh stroškov iz razloga, ker naj bi bil očitno seznanjen z vsemi relevantnimi podatki, to je z revizorjevim poročilom z dne 11. 3. 2013, ki jasno navaja, da je dejanska vrednost delnic negativna, zato bi predlagatelj moral vedeti, da z uvedbo postopka sodnega preizkusa denarne odpravnine povzroča stroške, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku sodnega preizkusa uveljavljajo.

6. Pritožnik navaja, da je predlog nasprotnega udeleženca z dne 19. 12. 2019 za izdajo dopolnilnega sklepa o povrnitvi stroškov prejel isti dan, kot je bil izpodbijani sklep izdan, torej 6. 1. 2020. Uveljavlja, da mu je bila kršena pravica do izjave iz 8. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj sodišče predlagatelju ni omogočilo, da se izjavi o predlogu nasprotnega udeleženca glede dejstev, ki naj bi utrjevala pravno posledico iz 614. člena ZGD-1, ki navaja, da sodišče presodi, kdo je dolžan plačati stroške poravnalnega odbora. S tem je sodišče predlagatelju onemogočilo, da bi se izjavil o dejstvih, ki so pomembna za odločitev o tem, ali je bil predlagatelj res seznanjen s podatki, ki jih navaja nasprotni udeleženec. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo le na trditvah nasprotnega udeleženca.

7. Določba prvega odstavka 614. člena ZGD-1 določa, da stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov predhodno krije prevzemna družba. Sodišče lahko na predlog prevzemne družbe predlagateljem postopka naloži, da ji povrnejo vse stroške postopka ali del teh stroškov, če bi ti od vložitve predloga ali poznejšega dne morali vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo.

8. Glede na zakonsko določilo mora sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov iz 614. člena ZGD-1 tehtati, ali bi predlagatelj moral od vložitve predloga ali poznejšega dne vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo. Določba 4. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)1 določa, da mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Samo če zakon tako določa, sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi. Kot že navedeno 614. člen ZGD-1 sodišču ne nalaga, da o plačilu stroškov postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja skupaj s stroški skupnih zastopnikov odloči brez kontradiktornega postopka. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi trditev nasprotnega udeleženca, da bi predlagatelj moral vedeti, da nastajajo stroški, ki so nesorazmerni s pravicami, ki se v postopku uveljavljajo, brez da mu je dalo možnost, da se brani pred takšnimi očitki, mu je kršilo pravico do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku subsidiarno uporablja (37. člen ZNP).

9. Glede na navedeno je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklepa razveljaviti (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje predlagatelju omogoči, da se izjavi o trditvah nasprotnega udeleženca glede nastanka stroškov, ki naj bi bili nesorazmerni s pravicami, ki so se v postopku uveljavljale, izvede kontradiktoren postopek in na podlagi podanih trditev obeh strank in izvedenih dokazov odloči upoštevaje pravno podlago iz 614. člena ZGD-1.2

10. Pritožbeno sodišče ni moglo samo odpraviti pomanjkljivosti neugotovljenega dejanskega stanja, ki je bilo posledica bistvenih kršitev postopka, to je pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče prve stopnje ni vročalo predloga nasprotnega udeleženca predlagatelju v izjavo. Razpravljanje o vseh odprtih dejanskih vprašanjih šele pred pritožbenim sodiščem bi lahko pomenilo poseg v strankino ustavno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS, URS) in bi s tem rušilo načelo dvostopenjskega sojenja (predvsem glede ugotavljanja celotnega dejanskega stanja in sorazmernosti).

11. Višje sodišče je opravilo tehtanje med pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS in presodilo, da v tem primeru pretehta slednja. Šele po razpravljanju o predlogu nasprotnega udeleženca bo lahko ugotovljeno dejansko stanje, ki bo potrdilo ali pa ovrglo njegove trditve o nesorazmernosti stroškov. S tem, ko bi celotno dejansko stanje prvič ugotovilo sodišče druge stopnje, bi strankama onemogočilo preverjanje pravilnosti (sorazmernost nastalih stroškov s pravicami, ki so se v postopku uveljavljale) le-tega pred instančnim sodiščem, saj pred Vrhovnim sodiščem to ni dopustno (drugi odstavek 370. člena ZPP), kar bi pomenilo, da strankama odreče ustavno pravico od pravnega sredstva.

PRAVNI POUK Zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje je dovoljena pritožba, ki se vloži pri sodišču prve stopnje v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Ta sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti nov postopek (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

O pritožbi odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 V skladu z določbo prvega odstavka 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. 2 Glej tudi obstoječo sodno prakso VSL sklep I Cpg 1436/2010, VSL sklep I Cpg 293/2014.