Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker ZNB nima določb o možnosti staršev, da se pred izdajo odločbe seznanijo z vsebino mnenja Komisije za cepljenje in o njej izrečejo, je treba v teh postopkih subsidiarno uporabiti določbe ZUP.
Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za zdravje št. 181-3/2011/4 z dne 8. 4. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 420 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe, po izteku roka skupaj z zakonskimi obrestmi.
Ministrstvo za zdravje je z izpodbijano odločbo odločilo, da se pri dečku A.A., rojenemu ... cepljenje: proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom MMRVax Pro ali cepivom Priorix; proti hepatitisu B s cepivom Engerix pediatric ter davici, tetanusu in oslovskemu kašlju s cepivom Boostrix ali cepivom Adacel, ne opusti.
Iz obrazložitve izhaja povzetek predloga tožečih strank za opustitev cepljenja pri dečku A.A., v katerem navajata, da je bil deček cepljen dne 20. 11. 2003 proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in Haemophilisu influezae tip B s preparatom Infanrix in proti otroški paralizi s preparatom Polio proizvajalca GSK. Že drugi dan je na mesta cepljenja prišlo do urtikarije, naslednjega dne pa je dečkova nogica močno zatekla. Kmalu zatem, še v istem letu so začeli v vrtcu opažati nenavadnosti v dečkovem vedenju, ki so bile kasneje diagnosticirane kot avtizem. Komisija za cepljenje je proučila predlog tožečih strank za opustitev cepljenja A.A. in sestavila strokovno mnenje. Pri pregledu dokumentacije pred sestavo strokovnega mnenja se je usmerila na razloge za opustitev cepljenja med katere se štejejo, alergije na sestavine cepiva, resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva in bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Ob navedenem je komisija zaključila, da se cepljenje pri dečku A.A. proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom MMRVax Pro ali cepivom Priorix, hepatitisu B s cepivom Engerix pediatric, davici, tetanusu in oslovskemu kašlju s cepivom Boostrix ali cepivom Adacel, ne opusti, saj ni našla razlogov za opustitev cepljenja. V nadaljevanju ugotavlja, da se lokalna oteklina na mestu cepljenja pričakovano pogosteje pojavi ob tretjem ali četrtem odmerku cepiva zaradi prisotnosti zaščitnih protiteles, ki so se razvila po prejšnjih cepljenjih. V zvezi z avtizmom pa ugotavlja, da ni kontraindikacija za cepljenje po programu, saj z dosedanjimi strokovnimi raziskavami ni bila dokazana povezava avtizma s cepljenjem.
Tožniki v tožbi, ki jo vlagajo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu zatrjujejo, da je dejansko stanje v izpodbijani odločbi nepopolno in napačno ugotovljeno in da je bila izpodbijana odločba sprejeta na podlagi zmotne uporabe materialnega prava. V zvezi s tem navajajo, da iz zdravstvene dokumentacije mld. sina izhaja, da so se znaki avtizma pri otroku pojavili kmalu po dne 20. 11. 2003 izvršenem cepljenju proti nalezljivim boleznim. Nasprotna ugotovitev v izpodbijani odločbi, ki ni z ničemer obrazložena je zato, po prepričanju tožnikov, napačna. V nadaljevanju toženi stranki očitajo bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, saj jim ni bila dana možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe, saj so bili z mnenjem komisije seznanjeni šele s sprejemom izpodbijane odločbe, zato jim ni bila dana možnost, da opozorijo na nejasnosti in pomanjkljivosti mnenja. V njihovo škodo pa je bila s tem opuščena tudi pojasnilna dolžnost iz 20. člena Zakona o pacientovih pravicah. Sodišču predlagajo, da izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno pa, da tožbenemu zahtevku ugodi tako, da se prvemu tožniku cepljenje proti nalezljivim boleznim iz izreka izpodbijane odločbe opusti oziroma izpodbijana odločba odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahtevajo tudi povrnitev plačila stroškov postopka.
Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.
K točki I izreka: Tožba je utemeljena.
Zakon o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) v členih 22. a do 22. č določa postopek in pravice oseb v zvezi z ugotavljanjem obstoja upravičenih razlogov za opustitev obveznega cepljenja. Po drugem odstavku 22. a člena ZNB se med razloge za opustitev cepljenja štejejo; alergija na sestavine cepiva; resen nezaželjen učinek cepiva pri predhodnem odmerku istega cepiva in bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja proučiti predlog za opustitev cepljenja. Po opravljenem postopku mora dati strokovno mnenje o tem ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja. Razlogi za opustitev in neopustitev cepljenja, ki jih po četrtem odstavku 22. c člena mora vsebovati strokovno mnenje, pa morajo biti obrazloženi (druga alinea četrtega odstavka 22. c člena ZNB). Na podlagi strokovnega mnenja komisije izda minister za zdravje odločbe v upravnem postopku.
Po že uveljavljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (sklep VSRS X Ips 262/2009) in Upravnega sodišča RS (sodba U 482/2008, sodba in sklep II U 55/2011) ima mnenje komisije naravo izvedenskega mnenja. Ker ZNB nima določb o možnosti staršev, da se pred izdajo odločbe seznanijo z vsebino mnenja komisije in o njej izrečejo, je treba v teh postopkih subsidiarno uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Stranke morajo imeti v upravnem postopku možnost, da se pred izdajo odločbe izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP). Učinkovito varstvo pravic pa mora biti zagotovljeno vsaki stranki v skladu s tretjim odstavkom 146. člena ZUP tako, da se jim omogoči zastavljanje vprašanj izvedencem, da se jih seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem izrečejo. Po četrtem odstavku 146. člena ZUP pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Obrazložitev odločbe pa mora obsegati tudi razloge odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih izhaja, da so bili tožniki s strokovnim mnenjem, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe seznanjeni šele s prejemom izpodbijane odločbe. Iz podatkov v priloženih spisih pa tudi izhaja, da sta se drugi in tretji tožnik že v predlogu za opustitev cepljenja sklicevala na strokovne raziskave, ki naj bi potrdile vzročno povezavo avtizma s cepljenjem proti nalezljivim boleznim o katerih pa se komisija ni izrekla.
Na podlagi navedenih podatkov sodišče ugotavlja, da tožnikom v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo omogočeno učinkovito varstvo pravic na način, kot ga zagotavlja tretji odstavek 146. ZUP. Ker se v svojem mnenju komisija ni opredelila do strokovnih mnenj, s katerimi so tožniki že v predlogu za opustitev cepljenja dokazovali povezavo avtizma s cepljenjem je utemeljen tožbeni ugovor, da je mnenje pomanjkljivo. Takega mnenja zato ni mogoče preizkusiti.
Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bila v postopku izdaje izpodbijane odločbe storjena bistvena kršitev pravil postopka, zaradi česar je tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo po 3. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponoven postopek. Sodišče tožbenemu predlogu, da sodišče s sodbo odloči o predlogu tožnikov za opustitev cepljenja, ni sledilo, ker v obravnavanem primeru pogoji za odločanje o stvari, predpisani v 65. členu ZUS-1, niso izpolnjeni.
K točki II izreka: Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri je tožnik, v primeru, ko sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom tretjega člena navedenega Pravilnika, je tožnik, ki ga je zastopal odvetnik, upravičen do stroškov v višini 350,00 EUR povečanih za 20 % DDV.