Jedro

Med pravdnima strankama ni sporno, da je dolžnik samostojni podjetnik in da gre za spor iz njunega medsebojnega pogodbenega razmerja, ki izhaja tudi iz opravljanja pridobitne dejavnosti toženca kot samostojnega podjetnika, ki je sicer fizična oseba, zato gre za gospodarski spor.

Izrek

Za odločanje v tej pravdni zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kranju je s sklepom opr. št. I P 60/2011, z dne 31.1.2011, sklenilo, da ni pristojno za odločanje v obravnavani zadevi in bo zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena Okrajnemu sodišču v Radovljici kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču v nadaljnje pristojno odločanje. Okrajno sodišče v Radovljici je z dopisom z dne 5.4.2011 sprožilo spor o pristojnosti in navedlo, da je iz tožbenih navedb v spisu razbrati, da toženec tožeči stranki dolguje denarni znesek. Tožeča stranka je v predlogu za izvršbo res navedla toženca kot fizično osebo, iz vsebine odgovora na tožbo ter podpisa in žiga toženca na ugovoru (list. št. 15) pa je ugotoviti, da je toženec v resnici samostojni podjetnik in da ima tožeča stranka dolg do njega kot nosilca dejavnosti. To pa pomeni, da gre za dva gospodarska subjekta in da terjatev tožeče stranke očitno izhaja iz nekega medsebojnega pogodbenega razmerja (2. točka 1. odstavka 481. člena ZPP). Po 7. točki 2. odstavka 32. člena ZPP je za sojenje v gospodarskih sporih pristojno okrožno sodišče, glede na sedež toženčeve dejavnosti pa je to Okrožno sodišče v Kranju. Zato predlaga višjemu sodišču, da odloči o sporu o pristojnosti.

Za odločanje v tej zadevi je krajevno in stvarno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

V skladu z določbo 2. točke 1. odstavka 481. člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti in v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki in posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz prejšnje točke ((v skladu s 1. točko istega člena veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod (vključno javni zavod), zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost)). Pritožbeno sodišče pa na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je sicer upnik v predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine označil kot dolžnika fizično osebo – V. G., B, pri čemer pa je na prvi strani predloga označil, da gre za gospodarsko zadevo. V ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 116633/2010, z dne 10.9.2010, pa je dolžnik med drugim navedel, da gre za pogodbeno razmerje med njim in upnikom, pri čemer pa se je podpisal kot – Restavracija D. V.G. s.p., B. Na podlagi njegovega ugovora je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. VL 116633/2010, z dne 2.11.2010 sklenilo, da se omenjeni sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba. Nadalje je še sklenilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Zoper navedeni sklep nobena od pravdnih strank ni vložila pritožbe in je sklep postal pravnomočen. Pritožbeno sodišče zato na podlagi omenjenih podatkov spisa povzema, da med pravdnima strankama vendarle ni sporno, da je dolžnik samostojni podjetnik in da gre za spor iz njunega medsebojnega pogodbenega razmerja, ki izhaja tudi iz opravljanja pridobitne dejavnosti toženca kot samostojnega podjetnika, ki je sicer fizična oseba. Takšen zaključek predvsem izhaja iz omenjene označbe na predlogu za dovolitev izvršbe – da gre za gospodarsko zadevo. Torej že upnik je s tem zapisom smiselno pritrdil dolžniku, ki je sebe označil kot samostojnega podjetnika in poudaril, da gre za spor iz opisanega razmerja. Izpolnjen je torej konkretni dejanski stan iz navedene procesne določbe. Zato je moralo pritožbeno sodišče odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. odstavek 32. člena ZPP in 485. člen ZPP).

V nadaljnjem postopku bo morala tožeča stranka ustrezno dopolniti oz. popraviti naziv tožene stranke, kot samostojnega podjetnika.