Jedro

Kljub „tehnični“ ločitvi je potrebno obe izvršilni zadevi obravnavati kot celoto. Uveden je torej koncept enotnega izvršilnega postopka z vsemi dovoljenimi sredstvi ter z možnostjo naknadnih dodatnih ali nadomestnih izvršilnih sredstev ter predmetov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremeni tako, da se po spremembi glasi: „Izvršba na delež družbenika v gospodarski družbi I.d.o.o. se ustavi.“

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi umika upnika izvršilni postopek ustavilo (1. točka izreka) in odločilo, da se v sodnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani pri poslovnem deležu dolžnika v gospodarski družbi I.d.o.o., izbriše zaznamba sklepa o izvršbi opr. št. In z dne 12. 8. 2011 v zvezi s sklepom o izvršbi opr. št. Ig z dne 30. 10. 2007 (2. točka izreka).

2. Zoper 1. točko navedenega sklepa se je pravočasno pritožil upnik. Sprejeto odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep v 1. točki izreka razveljavi in se dolžniku naloži povrnitev upnikovih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano točko izreka sklepa preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. S sklepom z dne 12. 8. 2011 je sodišče prve stopnje na predlog upnika izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi Ig z dne 30. 10. 2007, nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom, to je z zaznambo sklepa o izvršbi na poslovnem deležu dolžnika v gospodarski družbi I.d.o.o., ugotovitvijo njegove vrednosti, s prodajo deleža in s poplačilom upnika iz tako dobljenega zneska. Ob smiselni uporabi 300a. člena Sodnega reda je sodišče navedeni upnikov predlog izločilo v poseben spis, ki se vodi pod opr. št. In. Kljub „tehnični“ ločitvi pa je potrebno obe zadevi obravnavati kot celoto. ZIZ je s 34. in 35. členom uvedel enotni predlog za uveljavitev določene terjatve proti dolžniku z možnimi več izvršilnimi sredstvi ali predmeti izvršbe. Uveden je torej koncept enotnega izvršilnega postopka z vsemi dovoljenimi sredstvi ter z možnostjo naknadnih dodatnih ali nadomestnih izvršilnih sredstev ter predmetov.

6. Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo (prvi odstavek 43. člena ZIZ) in sodišče v tem primeru postopek ustavi (drugi odstavek 43. člena ZIZ). O umiku izvršilnega predloga kot procesnem dejanju upnika, ki ima za posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, pa je mogoče govoriti šele, če upnik v vlogi, naslovljeni na sodišče, jasno in določno navede, da umika izvršilni predlog delno ali v celoti.

7. Upnik v predmetni zadevi pravilno izpostavlja, da z vlogo z dne 15. 4. 2013 ni umaknil izvršilnega postopka v celoti, temveč je sodišču le sporočil, da predujma ni plačal, zato predlaga sodišču, da izvršbo na nepremičnine (pritožba pojasnjuje, da je pravilno izvršbo ne delež družbenika) ustavi. V skladu z drugim odstavkom 38. člena ZIZ ima neplačilo predujma za stroške izvršilnih dejanj za posledico ustavitev izvršbe glede katere se predujem zahteva. Sodišče prve stopnje glede na navedeno ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka na podlagi upnikovega umika v celoti. Sodišče druge stopnje je zato utemeljeni upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremenilo tako, da je ustavilo le izvršbo na delež družbenika (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik je s pritožbo sicer uspel, vendar je sodišče druge stopnje kljub temu odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Sodišče ne more dolžniku naložiti stroškov, ki so upniku nastali zaradi dela sodišča. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek v celoti pomeni naključje, ki se je primerilo upniku in zaradi tega teh stroškov ne bi bilo pravično naložiti v plačilo dolžniku. Skladno in smiselno s prvim odstavkom 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora stranka ne glede na izid postopka povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo.