Jedro

Tudi če bi višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, dolžnica s pritožbo ne bi dosegla česarkoli, kar bi spremenilo dejstvo, da so bile nepremičnine izročene predkupni upravičenki.

Iz navedenega sledi, da dolžnica nima pravne koristi in s tem pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega pravnega položaja z njo ne more izboljšati oziroma spremeniti.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o popravi popravilo drugi odstavek obrazložitve sklepa o končanju postopka osebnega stečaja z dne 3.12.2020 (p.d. 139) tako, da se pravilno glasi: »V postopku so bile stečajni dolžnici odpuščene obveznosti s sklepom z dne 24.12.2019, ki je postal pravnomočen dne 11.6.2020. Na podlagi končnega poročila upraviteljice sodišče ugotavlja, da je bilo v postopku unovčeno vse premoženje stečajne dolžnice, ki spada v stečajno maso po 410. členu ZFPPIPP, in opravljena končna razdelitev posebne mase.«

2.Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da se njene ½ nepremičnine ne more prodajati, ker nepremičnina ni bila nikoli razdeljena niti ni bila opravljena etažna delitev enostanovanjske hiše, na kar nista odgovorila ne upraviteljica ne sodišče; molk pa v pravu velja, da se strinjaš. Upraviteljica je o nameravani nadaljnji prodaji tudi ni obveščala, zato ji je bil sklep o končanju stečajnega postopka z dne 3.12.2020 popolnoma verodostojen. Pri popravi sodbe ali sklepa gre lahko samo za odpravo pomote, ne pa zmote, do katere je prišlo pri odločanju, niti do vsebinsko drugačne odločitve. Z izpodbijanim sklepom je sodišče spremenilo izrek in dodalo del obrazložitve. Sklep o popravi pade na vseh točkah dolžničine obrazložitve, zato naj sodišče upošteva prvotni sklep o končanju postopka osebnega stečaja z dne 3.12.2020, sklep o popravi pa naj se zavrže kot neutemeljen, saj s sklepom o popravi ni mogoče doseči vsebinsko drugačne odločitve. Vsa materialna in nematerialna škoda se je že itak zgodila v času veljavnosti prvotnega sklepa z dne 3.12.2020. O prodaji so jo obvestili sosedje, ki tam živijo in jo poznajo.

3.Upraviteljica se je o pritožbi izjavila, da ji razlog, zakaj je sodišče izdalo izpodbijani sklep, ni znan, prav tako ne vloga dolžnice z dne 21.6.2022. Je pa v sklepu o končanju postopka res pomotoma napisano, da dolžnica ni imela premoženja in se stečajna masa ni oblikovala. Solastniški delež nepremičnine je lahko predmet prodaje in je bil tudi prodan, pravnomočni so sklepi o prodaji o izročitvi nepremičnine predkupni upravičenki in o končanju stečajnega postopka.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.S sklepom o končanju postopka osebnega stečaja z dne 3.12.2020 je sodišče prve stopnje (1.) končalo postopek osebnega stečaja in (2.) razrešilo upraviteljico A. A. Bistveni in nosilni razlog za izdajo tega sklepa je bilo to, kar je zapisano v prvem odstavku obrazložitve, da je upraviteljica opravila vsa dejanja v postopku in predložila svoje končno poročilo (kar je v skladu s 375. in 376. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Z izpodbijanim sklepom o popravi sodišče prve stopnje ni spremenilo izreka sklepa z dne 3.12.2020 in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Prav tako se tudi ni spremenil nosilni razlog za končanje postopka osebnega stečaja. Z izpodbijanim sklepom je bilo popravljeno dodatno pojasnilo, ki je sicer del sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, ni pa bistveno za njegovo izdajo. Spremenjeno je pojasnilo o neobstoju stečajne mase s pravilnim pojasnilom, da je bilo unovčeno premoženje stečajne dolžnice in opravljena končna razdelitev.

6.Vendar pa to v ničemer ne spremeni tega, kar uveljavlja stečajna dolžnica v pritožbi. Postopek osebnega stečaja je pravnomočno končan in samo to je pomembno. Prav tako izpodbijani sklep v ničemer ne posega v pravnomočnost izdanih sklepov o prodaji (po končnem poročilu upraviteljice je bila uspešna šele peta prodaja) ter sklepa o izročitvi nepremičnin predkupni upravičenki z dne 3.9.2020 (ta je postal pravnomočen 23.9.2020). Morebitne pridržke bi dolžnica morala uveljavljati s pritožbo zoper sklepe o prodaji in sklep o izročitvi nepremičnin, zdaj pa tega ne more več uveljavljati in se sodišče, zaradi učinkov pravnomočnosti, s tem ne sme več ukvarjati. Vsi ti sklepi so bili javno objavljeni, zato v skladu s četrtim odstavkom 122. člena ZFPPIPP velja neizpodbojna domneva, da je bila z njimi v roku osmih dni po objavi seznanjena tudi stečajna dolžnica. Ne upraviteljica ne sodišče prve stopnje je nista bila dolžna še posebej obveščati o teh sklepih. Tudi če bi višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, dolžnica s pritožbo ne bi dosegla česar koli, kar bi spremenilo dejstvo, da so bile nepremičnine izročene predkupni upravičenki.

7.Iz navedenega sledi, da dolžnica nima pravne koristi in s tem pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega pravnega položaja z njo ne more izboljšati oziroma spremeniti. Zato jo je sodišče zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, ki se uporabljata na podlagi prvega odstavka 121. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 122, 122/4, 375, 376, 410 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.